254 milijonov jih gre na zimski dopust
Cilj stroge kitajske državne politike ni skozi olimpijske igre pokazati se v najlepši luči, ampak razvoj zimskega športa kot panoge. V šport se zlivajo milijarde, ki naj bi se vrnile gospodarstvu, igre pa so enkratna priložnost za promocijo. Pri tej in uveljavitvi zimskih športov Kitajci ne varčujejo s sredstvi, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Trener Ivano Zanatta vodi trening izključno v angleščini, glavni akterji na ledu so Jake Chelios, Jeremy Smith in Denis Osipov. Če četverica ne bi nosila rdeče opreme z rumenim napisom China, nihče ne bi pomisli, da gre za kitajsko olimpijsko hokejsko reprezentanco. “Tukaj smo tri leta in seveda smo se zbližali s Kitajsko. Za njih želimo zmagovati,” je stanje v ekipi opisal Chelios in priznal, da do neposrednega povabila ni nikoli pomislil, da bo kdaj nosil kitajski državni dres.
Na Kitajskem dobro vedo, da je popularnost športa vezana tudi na uspehe in kjer lastnih športnikov nimajo, si pomagajo s tujci. V kitajski hokejski reprezentanci je med 25 igralci kar 13 Kanadčanov, trije Američani in en Rus. Domačinov je osem.
Na Kitajskem dobro vedo, da je popularnost športa vezana tudi na uspehe in kjer lastnih športnikov nimajo, si pomagajo s tujci.
Zmag tudi takšna kitajska reprezentanca na olimpijskem turnirju ne more pričakovati, lahko pa se predstavi v solidni luči. To ne nazadnje ustreza tudi Mednarodnemu olimpijskemu komiteju in Mednarodni hokejski zvezi, saj tekme z velikimi razlikami niso zaželene.
Tudi hokejska reprezentanca je sestavni del načrtnega razvoja zimskega športa na Kitajskem, ki naj bi dal dodatno spodbudo gospodarskemu razvoju. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi se ob optimalnem razvoju trga lahko na letni ravni obrnilo do 150 milijard evrov, kar je nova priložnost za gospodarstvo, piše dpa.
Temeljito se pripravlja tudi infrastruktura. Konec lanskega leta je bilo na Kitajskem 654 ledenih površin, smučišč pa 803, kar je 41 odstotkov več kot leta 2015.
Zdaj so potrebni uspehi, da zraste zanimanje. Olimpijski ogenj v prestolnici je čudovita priložnost, država pa potrebuje športne junake. Delno si oblasti pomagajo z nacionalizacijo tujcev, še bolj pa je pomembno sodelovanje s tujimi strokovnjaki, ki naj bi poskrbeli za dolgoročni razvoj športa.
Država trenutno v zimskem športu zaposluje kar 51 tujih trenerjev. Med bolj zvenečimi je nekdanji norveški kralj biatlona Ole Einar Bjoerndalen, ki seveda skrbi za biatlonce, za tekmovalce v bobu skrbi štirikratni nemški olimpijski prvak Andre Lange. Viden je tudi slovenski delež. V alpskem smučanju deluje Pavli Čebulj, v deskanju Peter Kotnik, pred časom je s skakalci delal Jure Radelj, z mladimi skakalkami Primož Peterka.
Uspehi v športu seveda ne pridejo čez noč, kar dokazuje biatlon, kjer je najboljša kitajska tekmovalka na 60. mestu skupnega seštevka svetovnega pokala, najboljši tekmovalec je trenutno 64.
Na Kitajskem vedo, da so domače možnosti za razvoj v tem trenutku še zelo omejene, zato svoje mlade športnike v velikih skupinah pošiljajo na treninge v Evropo. Najmlajše doma čaka nova prvovrstna infrastruktura. Temu so dodali denar in učinek promocije domačih olimpijskih iger.
Prodor Kitajske na zmagovalne odre čaka tudi svet. “Kitajska je eden najpomembnejših globalnih trgov z izredno možnostjo napredka,” je za dpa o državi gostiteljici iger povedal novi predsednik Mednarodne smučarske zveze Šved Johan Eliasch.
Kako zelo se razvija denimo smučarski šport, razkriva tudi podatek, da je v državi trenutno že 36 smučarskih dvoran, večinoma v sklopu trgovskih centrov. In učinek je že viden. Število turistov, ki so se odločili za zimski dopust, se je v zadnjih petih letih povečalo s 170 na 254 milijonov.
V Pekingu so zdaj pomembne kolajne. Največ možnosti imajo Kitajci pri hitrostnem drsanju in drsanju na kratke proge ter v nekaterih disciplinah prostega smučanja. V tej disciplini bo prva zvezdnica ekipe v ZDA rojena 18-letna Eileen Gu, ki pa naj bi zaradi mladosti za sabo potegnila tudi bodočo mlado generacijo kitajskih šampionov.
