“Najlepši cilj”
Zmagovalca četrtega teka na Malo goro na praznični ponedeljek sta bila Simon Alič in Mihaela Tušar, ki nista skoparila s pohvalami.
KAMNJE > Organizator, ŠKTD Kamnje, je za četrti gorski tek na Malo goro iz serije PGT spremenil progo. Popravki so naleteli na odobravanje tekačev, slišali smo mnenje, da bi na Mali gori lahko pripravili tekmo na državni ravni.
Jadran Vodopivec iz organizacijskega štaba nam je pojasnil, da so letos progo spremenili. Še vedno sicer ohranja enaki glavni karakteristiki, dolga je 4,7 kilometra, višinska razlika znaša 800 metrov, spremenjen pa je spodnji del trase. Vzrok za spremembo je neurje, ki je razrilo del poti. Poleg tega so letos uredili in označili tematsko Pot koscev in grabljic v strmini nad Kamnjami ter po njej speljali spodnji del proge, ki se stari trasi priključi na 600 višinskih metrih.
Glede na to, da gre za novo progo, je jasno, da sta prva zmagovalca postavila rekorda proge. Simon Alič v ponedeljek ni bil najbolj svež, dva dneva pred tekom je tekmoval in treniral, na progi pa vseeno ni lenaril. Na cilj pri koči, po 50-metrskem popopranem vzponu, je prišel brez presežka moči in za PN povedal: “To je najlepši cilj od vseh tekem. Ambient je enkraten. Nova proga ni je všeč, je bolj je razgibana kot prejšnja, več je sprememb ritma. Organizatorji so jo dobro uredili in pripravili.” Simon je imel natanko štiri minute prednosti pred drugim Gorenjcem Klemnom Trilerjem, ki je že tudi bil primorski gorskotekaški pokalni prvak.
Ženski rekord je na novi progi postavila Cerkljanka Mihaela Tušar. Po dolgem času je bila dobre volje, saj je ujela pravo formo, ki se ji je zaradi slabih možnosti za trening pozimi in spomladi izmikala. “Zdaj z užitkom tekmujem in sem konkurenčna tistim, ki jim še pred dvema mesecema nisem bila. Tu mi je vedno všeč, proga je lepa, prava gorska, v Kamnje pa prihajam tudi zato, ker je bil tukaj moj stric župnik, v župnišču pa je bila moja teta. Z veseljem grem med znance, da poklepetamo. To je najbolje organiziran tek v primorskem pokalu.”
Matej Curk iz Vrhpolja je v finišu zmogel toliko moči, da je kar poletel mimo dveh nasprotnikov: “Obrestovala se mi je taktika, ki sem jo uporabil prvič. Na začetku sem šel svoj tempo, ne s skupino najhitrejših. Obrestovalo se mi je, prihranil sem moč za ta klanček. Saj drugo ni važno!”
Za Jano Kotar Ilijaš, eno najhitrejših primorskih ravninskih tekačic, je kamenjski tek pomenil sprostitev po nedeljskem dobravskem teku, čeprav je bil to njen prvi tako težak gorski tek. “Upala sem na lep pogled. Tudi če je malo oblakov, bo v redu.” Nekaj let starejša Marta Šorli iz Bače pri Modreju pa ima v nogah že veliko težjih gorskih tekov, tudi sloviti GM4O. V Podbrdu je pred dnevi zmagala v svoji kategoriji, na Mali gori pa je priznala, da ta zmaga ni bila brezplačna: “Namučila sem se, nato pa še tri dni čutila težke noge. Danes sem prišla sem, ker sem v službi prosta in ker bi rada naredila vsaj osem tekem za udeležbo. Nisem pričakovala kakšnega dobrega rezultata, šlo mi je nenavadno dobro. Začela sem z rezervo, pod vrhom pa se mi je odprlo in strmino sem pretekla.”
Ajdovec Aleš Štor je imel zadnja dva tedna težave z zdravjem in ni treniral. A na Malo goro mu je steklo, z izidom je bil zadovoljen. Bil je šesti, drugi najhitrejši Primorec. Povedal je: “Nova proga je odlična, primerna za kakšno tekmo na državni ravni. Postrežba, voda, navijanje - vse je vrhunsko, brez pripomb.” Pogled na obložene mize, kjer ni manjkalo vseh vrst pijač, od vode do kave - in še vsega vmes -, slaščic in sadja, je njegove besede v celoti potrjeval.
Najhitrejši Primorec je bil 20-letni Jure Šuligoj s Ponikev, na petem mestu, daleč najmlajši tekmovalec v prvi deseterici. Študent računalništva, pred leti smučarski skakalec, kolega šampiona Jake Hvale, nima veliko prostega časa, saj je brez štipendije in si mora dobršen del sredstev za preživljanje prislužiti; veselja do gibanja pa mu te obveznosti ne jemljejo.
VENČESLAV JAPELJ
