Zdravnikov še nikoli ni bilo več
Samo v zadnjih dveh letih je v slovenskem zdravstvu začelo delati 355 novih zdravnikov. V istem obdobju je povprečna plača zdravnika zrasla za 40 odstotkov. Zakaj torej zdravniški sindikat Fides še vedno stavka?
SLOVENIJA > Število zdravnikov, zaposlenih v slovenskih bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zasebnih ambulantah in klinikah, še nikoli ni bilo večje. Po najnovejših podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je imela ta v začetku avgusta letos nekaj manj kot 7500 članov. Ker mora biti član zbornice vsak, ki želi pri nas opravljati zdravniški poklic, ta številka dejansko pomeni tudi število aktivnih zdravnikov v Sloveniji. Samo v zadnjih 12 mesecih jih je za 161 več. V primerjavi z avgustom 2023, torej nedolgo pred začetkom stavke zdravniškega sindikata Fides, pa jih je 355 več.
To pomeni, da se grožnje zdravniške zbornice, Fidesa in drugih organizacij, kot so Mladi zdravniki, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu zaradi prenizkih plač in sprememb zdravstvene zakonodaje množično odhajali v tujino ali celo zapuščali poklic, niso uresničile. Zgodilo se je ravno nasprotno. Trend zaposlovanja namreč ostaja enak prejšnjim letom.
Zdravniška zbornica Slovenije je imela v začetku avgusta letos nekaj manj kot 7500 članov. To pomeni, da je bilo v Sloveniji toliko aktivnih zdravnikov. Samo v zadnjih 12 mesecih jih je za 161 več. V primerjavi z avgustom 2023, torej nedolgo pred začetkom stavke zdravniškega sindikata Fides, pa jih je 355 več.
Še več: zaradi prihoda novih kadrov z medicinskih fakultet in povečanega priliva iz tujine zdravnike dodatno zaposlujejo tako javne zdravstvene ustanove kot zasebniki. Število zdravnikov se povečuje praktično v vseh specializacijah - tudi tam, kjer najbolj primanjkuje kadrov in kjer je največje povpraševanje po novih zaposlitvah.
Kaj se torej dogaja v javnem zdravstvu? Kaj še razkrivajo uradni podatki? Koliko zdravnikov se je od leta 2022 preselilo v zasebne klinike? In kakšne so njihove plače?
Kje delajo slovenski zdravniki
V javnem zdravstvu, torej v javnih ustanovah in pri koncesionarjih, je po zadnjih podatkih zaposlenih 7243 zdravnikov. Od tega jih dela:
4353 v bolnišnicah (lani 4295),
1978 v zdravstvenih domovih (lani 1939),
844 pri zasebnikih s koncesijo (lani 816),
61 v zdraviliščih (lani 58) in
sedem v posebnih socialnih zavodih (lani šest).
Medtem je v zasebnem zdravstvu, torej v podjetjih brez koncesije, zaposlenih 239 zdravnikov. Pred enim letom jih je bilo 207.
Pozor: v vseh teh številkah je skrita tudi množica zdravnikov iz javnega zdravstva, ki so do zdaj “popoldne” delali pri koncesionarjih ali samoplačniških ambulantah. Pa tudi tisti, ki so večino svojega delovnega časa zaposleni v javni ustanovi, del časa pa pri zasebnikih. Ti v evidencah zdravniške zbornice uradno veljajo za zaposlene v javnem sektorju.
V Sloveniji je 200 družinskih zdravnikov več kot leta 2019
Največ dodatnih zaposlenih je v družinski medicini. Število splošnih zdravnikov, članov zbornice, se je letos povečalo za 54. Po novem jih je tako že 1422, torej 200 več kot leta 2019. Od tega jih je:
1050 zaposlenih v zdravstvenih domovih,
pri koncesionarjih jih dela 339.
To postavlja v povsem drugačno luč prizore dolgih vrst ljudi, predvsem starejših, ki so pred zdravstvenimi domovi v zgodnjih jutranjih urah čakali na osebnega zdravnika. Sprožili so razprave o pomanjkanju družinskih zdravnikov, ki veljajo za prvo črto obrambe zdravstva. Ti so opozarjali, da delajo preveč, za kar so preslabo plačani, omejene možnosti pa imajo pri dodatnem zaslužku.
Poročali smo že, da imajo danes družinski zdravniki zaradi znižanja normativov manj pacientov kot pred desetletjem. Vsaj na papirju so torej v povprečju manj obremenjeni. Toda obenem drži, da so med zdravniki pri obremenitvah tudi velike razlike. Krizne razmere so tudi lokalno pogojene zaradi primerov, ko na nekem območju veliko ljudi ostane brez družinskega zdravnika zaradi njegove upokojitve ali zaposlitve v drugi občini.
Kje manjka največ zdravnikov? In katere imajo najraje zasebniki?
Povečuje se tudi število radiologov. Teh je po zadnjih podatkih že 380, kar je 17 več kot avgusta lani. Za to je več razlogov: njihovi zaslužki so nadpovprečni, povpraševanje po njihovih storitvah pa narašča. Vse bolj jih najemajo v zasebnih ustanovah, kjer beležijo rekordne dobičke. Medtem jih je v javnih ustanovah premalo.
Več je tudi zdravnikov, ki delujejo na področju oftalmologije, kardiologije in vaskularne medicine ter intenzivne medicine.
Medtem se tudi v številkah pozna pomanjkanje na področju intenzivne medicine, revmatologije in infektologije. Torej v večini delovno intenzivnih specializacij, ki so vezane predvsem na javne ustanove. Na to je ob spomladanskem razpisu specializacij opozarjala tudi zdravniška zbornica, ki jo vodi Bojana Beović.
Nekatere od specializacij so za zasebnike bolj zanimive od drugih. Tako se je pri koncesionarjih v zadnjih letih najbolj povečalo število družinskih zdravnikov, radiologov in ortopedskih kirurgov.
Pri zasebnikih brez koncesije, torej samoplačniških ambulantah, pa so se največ zaposlovali dermatovenerologi, ginekologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, ortopedi ... Gre za področja, kjer so čakalne dobe za prve preglede v javnem zdravstvu najdaljše.
Povprečna plača v dveh letih zrasla za 40 odstotkov
Opozorila predstavnikov zdravniških organizacij, da ima Slovenija manj zdravnikov na prebivalca, kot jih imajo v povprečju EU kot nekatere sosednje države, držijo. Po zadnjih uradnih podatkih iz leta 2021 smo imeli v Sloveniji 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, v EU pa 4,1 na 1000 prebivalcev.
Toda podatki o zaposlovanju zdravnikov, ki je večje od upokojitev in odhodov v tujino, kažejo, da se v Sloveniji razlika do povprečja EU zmanjšuje. Tega tudi morebitni pretresi, kot je bila epidemija covid-19 in stavka Fidesa, ne morejo spremeniti. Sploh, ker se povečujeta tako zaposlovanje iz tujine kot vpis na medicinske fakultete, kar bo v bolnišnicah vidno šele čez desetletje.
V zadnjih treh letih je prišlo tudi do znatnega zvišanja plač zdravnikov. Povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov je še septembra 2022 znašala 3867 evrov. Oktobra 2023 je bila 4834 evrov, aprila letos pa že kar 5487 evrov, torej je bila višja za dobrih 40 odstotkov. Pozor: spet navajamo povprečne plače, pri čemer so razlike v prejemkih znotraj zdravniškega ceha v nekaterih primerih ogromne.
V sindikatu Fides sicer še naprej vztrajajo pri zahtevah za višje zdravniške plače. Zahtevajo popravke plačnega sistema, da bi zagotovili ustrezno vrednotenje njihovega dela in odgovornosti.
