Za razvoj bralne pismenosti pri vseh predmetih, ne le pri jezikovnih

Kritike in pohvale so se zvrstile na osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Precej polemik je bilo o prehodu dijakov srednjih strokovnih šol na univerzitetni študij.

Strokovna delovna skupina predlaga na splošni maturi dve ravni 
zahtevnosti pri vseh obveznih in izbirnih maturitetnih predmetih. Foto: Andrej Petelinšek
Strokovna delovna skupina predlaga na splošni maturi dve ravni zahtevnosti pri vseh obveznih in izbirnih maturitetnih predmetih. Foto: Andrej Petelinšek

SLOVENIJA > Strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca, tudi dekana ljubljanske pedagoške fakultete, je, potem ko je osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletno obdobje oddala šolskemu ministru dr. Darju Feldi in ga predstavila javnosti, izvedla šest regijskih srečanj. Na njih so ravnatelji, učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci in drugi strokovnjaki pretresali ukrepe, teh je 284, in možnosti njihove izvedljivosti.

“Na splošno lahko rečem, da je bila velika večina predlaganih ukrepov sprejeta z odobravanjem. Pohvaljeni so bili denimo ukrepi, ki se nanašajo na boljši položaj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, kot je na primer enoletna mentorska podpora vsem začetnikom v učiteljskem poklicu, ustrezno finančno ovrednotenje mentorskega dela, ustrezna umestitev zaposlenih v novo plačno lestvico javnega sektorja, predvsem začetnikov,” je strnil odziv Vogrinc.

Če bi uvedli obvezno enoletno vključitev otroka v vrtec, bi bilo treba spremeniti ustavo, po kateri je obvezna le osnovna šola,

Učna gradiva, ki spodbujajo pisanje celih povedi

V nadaljevanju je izpostavil še druge ukrepe, ki so doživeli odobravanje. Med njimi je ukrep, s katerimi poskušajo dvigniti bralno pismenost otrok in mladostnikov. Predlog je, da se razvija bralna pismenost pri vseh predmetih, ne le pri jezikovnih. Za dosego cilja predlagajo prenovljene učbenike, delovne zvezke in druga gradiva, s katerimi bi spodbujali pisanje celotnih povedi ter daljših sestavkov, ne pa da se vstavljajo manjkajoče besede.

Naboru pohvaljenih ukrepov so se pridružili ukrepi, s katerimi želijo podpreti psihosocialni razvoj ter socialno in čustveno učenje otrok in mladostnikov. V ta namen bi omenjeno tematiko vključili že v pedagoške študijske programe, razrednikom pa zagotovili dodatne ure oddelčne skupnosti. Po zatrjevanju vodje skupine pohvali tudi ni ušel ukrep, s katerimi predlagajo, da ima vrtec lahko največ 40 oddelkov, prostorski normativ na otroka pa znaša najmanj tri kvadratne metre brez upoštevanja prostorov zunaj igralnice.

Namesto enega trije predmeti splošne mature

Največ diskusije je bilo o prehodu dijakov srednjih strokovnih šol na univerzitetni študij. Skupina se zavzema, da bi dijak, ki opravlja poklicno maturo in se želi vpisati na univerzitetni študij, namesto zdajšnjega dodatnega enega predmeta na splošni maturi opravil tri obvezne predmete splošne mature - torej slovenščino, matematiko in tuji jezik ter dva predmeta na poklicni maturi.

Nestrinjanje s predvideno uvedbo dvoravninskosti mature iz materinščine oziroma učnega jezika (slovenščina, italijanščina in madžarščina) pa je pred nedavnim izrazila slovenistična stroka. Mnenja je namreč, da bi s to novostjo razvrednotili slovenski jezik in tvegali, da se znanje slovenščine še poslabša. Strokovna delovna skupina namreč predlaga dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri vseh obveznih in izbirnih maturitetnih predmetih. Tako bi morali kandidati ob zakonski uveljavitvi tega ukrepa na višji ravni izbrati en predmet od obveznih predmetov in en predmet od izbirnih predmetov. Zdaj se lahko odločajo za višjo raven pri matematiki in tujih jezikih, splošna matura iz učnega jezika pa zdaj poteka na enotni ravni zahtevnosti. Ob uveljavitvi predloga bi kandidati imeli na voljo, ali maturo iz materinščine oz. učnega jezika opravljajo na nižji ravni, kjer bi dosegli največ pet točk, ali na višji ravni, kjer bi bili ocenjeni z do osmimi točkami.

Treba bi bilo spremeniti ustavo

Kritiko sta doživela tudi predloga obvezne enoletne vključitve otroka v vrtec pred vstopom v šolo in predlagani način spodbujanja gibanja otrok in mladostnikov, na primer minuta za gibanje pri vseh predmetih. Kot je pojasnil Vogrinc, je glede obvezne vključitve otroka v vrtec izstopala pripomba, da bi bilo treba spremeniti ustavo, po kateri je obvezna le osnovna šola.

“Poleg tega bi s tem lahko dali napačno sporočilo, češ da je v vrtcu pomembna le priprava na šolo, ki naj bi potekala zadnje leto. Bistveno pa je, da so otroci čim dalj časa v vrtcu, kjer poteka vsa leta kakovostno vzgojno in tudi izobraževalno delo.” V zvezi s predlogom o gibanju je Vogrinc razkril, da so učitelji športa po različnih regijah Slovenije navajali iste argumente, s katerimi so sporočali, da pričakujejo več ur športa v osnovni in srednji šoli.

Kadarkoli brezplačno do srednješolske izobrazbe

Ali bodo kateri predlog črtali oziroma katere spremembe lahko pričakujemo, Vogrinc odvrne, da o končni verziji dokumenta še ne bi govoril, “saj posamezne podskupine o določenih povratnih informacijah še diskutirajo. Zagotovo lahko rečem, da bomo v dokument dodali ukrepe, ki se nanašajo na področja, ki smo jih v prvotni verziji izpustili oziroma so bila slabše zastopana, na primer glasbeno šolstvo, dijaške domove, šolstvo narodnosti - pa tudi poklicno in strokovno izobraževanje.” Dodaja še, da bo pomembno sporočilo tudi, da je srednješolska izobrazba nacionalni standard. Kar pomeni, da mora država urediti sistem financiranja formalnega poklicnega in strokovnega izobraževanja na način, da bo vsak posameznik kadar koli v svojem življenju lahko brezplačno pridobil srednješolsko izobrazbo. “Pomembno je razvijati tudi šolski sistem na narodno mešanih območjih Prekmurja in slovenske Istre, kjer se z dvojezičnim in italijanskim učnim jezikom madžarski in italijanski manjšini zagotavlja ustavna pravica do vzgoje in izobraževanja v njunem materinem jeziku,” pravi vodja skupine.

Čistopis dokumenta bo pripravljen do konca junija. Takrat bo izročen ministru in predstavljen širši javnosti. Nato pričakujejo, da bo dokument potrjen v parlamentu in da se bo pripravilo akcijske načrte, na podlagi katerih bo posamezni ukrep lahko zaživel v praksi.


Najbolj brano