Za nasilje je odgovoren le tisti, ki ga izvaja

“Tudi letos opozarjamo, da je nasilje nad ženskami ena glavnih ovir za dosego enakosti med spoli,” ob današnjem mednarodnem dnevu žensk opozarjajo v Društvu SOS, nevladni organizaciji, ki deluje na področju prepoznavanja, preprečevanja in pomoči žrtvam nasilja.

V  Društvu  SOS    opozarjajo, da  je  nujen   predvsem konsenz o tem, da je za nasilje odgovoren le tisti, ki nasilje 
izvaja, in nihče drugi. Foto: Andraž Gombač
V Društvu SOS opozarjajo, da je nujen predvsem konsenz o tem, da je za nasilje odgovoren le tisti, ki nasilje izvaja, in nihče drugi. Foto: Andraž Gombač

SLOVENIJA > V preteklem letu so na SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja prejeli 1953 klicev, v okviru vseh programov Društva SOS se je nanje obrnilo 2909 uporabnic in uporabnikov. Potrebovali so pogovor, spremstvo na institucije, umik v varne hiše oziroma celostno obravnavo (v slovenskem ali katerem od tujih jezikov), pravno pomoč, pomoč kriminalistke na SOS telefonu …

Vsako leto do sedem femicidov

V Sloveniji je eno od oblik nasilja doživela vsaka druga ženska, starejša od 15 let. Vsako leto se zgodi do sedem femicidov, umorov žensk, samo zato ker so ženske. Slovenska policija vsako leto obravnava več kot 1000 primerov kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini in približno 2500 prekrškov, pri katerih so v 90 odstotkih žrtve ženske, so nanizali v društvu SOS.

Od žensk se še vedno pričakuje, da bodo, ne glede na vse, poslušne, strpne, skrbne in ubogljive, tako zunaj doma kot znotraj njega, opozarjajo v Društvu SOS.

“Kljub številkam, ki so jasne, je v slovenski družbi mogoče opaziti, da se v zadnjih letih na eni strani manjša prepoznava nasilja nad ženskami, na drugi strani pa povečuje obtoževanje žensk, ki prijavijo nasilje, da lažejo ali da so za nasilje same krive,” sta pred današnjim mednarodnim dnevom žensk zapisali dr. Jasna Podreka in Maja Plaz.

Za hitro in učinkovito zaščito žensk pred nasiljem

Ženske, žrtve nasilja, so - ne glede na splošen napredek - še vedno vse prevečkrat v položaju, ko so zaradi svojih partnerjev v nevarnosti za življenje. “Institucije še vedno ne prepoznavajo v dovoljšni meri potreb po hitri in učinkoviti zaščiti pred nasiljem, temveč jih nemalokrat spravljajo v dodatne stiske s pričakovanji glede skupnega starševstva nad otroki, ne glede na nasilje v družini, ki so ga doživeli ženska in otroci,” opozarjata predstavnici društva. Siljenje v partnerske terapije ne glede na odprte postopke na kazenskem sodišču, pričakovanja, da bodo matere otroke pripravile na stik z očetom, ki ga ti zavračajo, nekritične obtožbe glede namernega odtujevanja otrok, kar naj bi izvajale matere tudi v primerih, ko je zadaj zgodovina nasilja v družini, nizata življenjske okoliščine, v katerih se znajdejo ženske.

Predlog resolucije: prepoznati področja, ki terjajo spremembe

Vlada je včeraj sprejela predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029. V njem je določila cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Predlog resolucije združuje področje nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Namen predloga je prepoznati ključna področja, pri katerih zaznavajo slabše delovanje in in terjajo spremembe. Ključni cilji so izboljšanje programov, predpisov in obravnave žrtev nasilja, boljša ozaveščenost. V vladi ob tem poudarjajo ničelno toleranco do nasilja v družini in nasilja nad ženskami.

Nasilje v družini se še vedno prevečkrat obravnava kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kar pomeni, da žrtev ne dobi nikakršne zaščite, prav tako pa finančne globe, ki jih ob izrečenih prekrških izreče policija, praviloma obremenijo družinski proračun ali jih morajo po zahtevi povzročitelja celo plačati žrtve same, še pojasnjujeta Jasna Podreka in Maja Plaz. Vse to, s prelaganjem odgovornosti za preživeto nasilje na ženske, negativno vpliva na kakovost njihovega življenja in življenja otrok.

Globe odvrnejo žrtve od prijave nasilja

Za izboljšanje kakovosti življenja žensk so nujne dodatne sistemske rešitve, ki bi bolje ščitile ženske ob prijavah nasilja in po razvezi z nasilnim partnerjem. “Nujna je prevetritev zakonodaje, ki ureja postopke za razvezo. Ta bi morala v svojih členih bolje upoštevati razlike med postopki, kjer je prisotno nasilje, in te postopke peljati drugače, kot če nasilja ni bilo, in tako zagotoviti maksimalno zaščito žrtev nasilja tudi v civilnih postopkih. Že vrsto let opozarjamo, da bi bilo treba premisliti ustreznost dajanja finančnih glob za prekrške z elementi nasilja v družini, saj le-te nimajo ustreznega učinka oziroma se celo kažejo kot kontra produktivne,” še opozarjajo v društvu. Globe pogosto obremenijo tudi žrtve in jih prav zaradi strahu pred finančnimi posledicami celo odvrnejo od prijave nasilja.

“Zavedamo se, da sprememba zakonodaje še ne zadostuje za korenite spremembe, ampak da za te potrebujemo širši družbeni konsenz o nedopustnosti nasilja in razumevanja, da vzroki za nasilje ne tičijo v posameznih individualnih lastnostih povzročiteljev nasilja, ampak da je nasilje nad ženskami družbeni problem, katerega jedro se generira v še vedno prisotnih družbenih neenakostih med spoli, v katerih se od žensk pričakuje, da bodo, ne glede na vse, poslušne, strpne, skrbne in ubogljive, tako zunaj doma kot znotraj njega,” v izjavi za javnost še poudarjata Jasna Podreka in Maja Plaz.

V društvu SOS si zato želijo, da bi ob 8. marcu ponovno premislili, kje smo glede razumevanja vloge žensk v družbi in nasilja nad njimi, kaj potrebujemo za korenite spremembe družbeno kulturnih vzorcev, ki takšno stanje generirajo. Opozarjata še, da potrebujemo predvsem konsenz o tem, da je za nasilje odgovoren le tisti, ki nasilje izvaja, in nihče drugi. “Le s takšnim družbenim konsenzom lahko upamo na spremembe, ki se ne bodo odražale zgolj v spreminjanju zakonskih členov, ampak bodo ženskam zagotavljale tudi bolj enakopraven in varnejši vsakdan.”


Najbolj brano