Za močne in neodvisne medije

SLOVENIJA • “Brez svobodnih, odgovornih in profesionalnih medijev ni mogoče zagotoviti obveščenih državljank in državljanov, ni mogoče nadzirati oblasti in ni mogoče graditi zaupanja v institucije,” je v poslanici zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenem mnenju je treba ob napovedih o ukinjanju RTV-prispevka jasno odgovoriti na vprašanje, kdo bo zagotavljal neodvisno, kakovostno in vsem dostopno javno informiranje ter vsebine, ki jih trg sam ne zagotavlja - od kulturnih, izobraževalnih in otroških programov do vsebin za manjšini, gluhe, državnih proslav in arhiva.

Predsednica poudarja razliko med javnim, državnim in komercialnim medijem. Javni medij deluje v interesu javnosti, njegovo poslanstvo pa je zagotavljati verodostojne informacije in prostor za pluralno razpravo. Financiranje, kot je RTV-prispevek, po njenih besedah ni namenjeno oblasti, temveč zaščiti uredniške in institucionalne neodvisnosti pred političnimi in kapitalskimi pritiski. Državni medij je, nasprotno, pod neposrednim vplivom oblasti, komercialni mediji pa so pomemben del medijskega prostora, a jih vodijo predvsem poslovni interesi in ne morejo nadomestiti javnega servisa.

“Svoboden tisk je lahko seveda dober ali slab, a zagotovo brez svobode tisk ne bo nič drugega kot slab,” je predsednica spomnila na misel Alberta Camusa. Svoboda medijev po njenem ni samoumevna in ni dana enkrat za vselej, zato Slovenija potrebuje močne, neodvisne in raznolike medije ter politično zrelost, ki presega kratkoročne populistične koristi, je prepričana.

“Oblast ima raje finančna izsiljevanja”

Na pomen kakovostnega novinarstva opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Članica upravnega odbora društva Anja Intihar je zapisala, da visokoleteče napovedi prenove medijske politike in zakonodaje niso prinesle dejanskih sprememb pogojev dela v uredništvih. Po njenem mnenju ima oblast pogosto raje finančna izsiljevanja in revna uredništva, bitk, ki jih morajo novinarji biti vsak dan, pa je vedno več. Kljub temu je njen odgovor na vprašanje, ali je vredno vztrajati, odločen da.

Novinarji lahko k zaupanju javnosti veliko prispevajo sami, z odgovornim in profesionalnim poročanjem ter večkratnim preverjanjem informacij, poudarja Intihar. A to je vse težje v času, ko kakovost in profesionalnost izpodrivajo hitrost, gonja za kliki in grožnje z odpuščanjem. Društvo novinarjev opozarja tudi na nevarnost pretirane rabe umetne inteligence, nadlegovanje delavk v medijih in diskreditacije političark s prirejenimi fotografijami na družbenih omrežjih.

“Novinarji smo zmotljivi in prav bi bilo, da bi si to večkrat priznali,” je še zapisala Intihar, hkrati pa opozorila, da se družbi brez profesionalnih in kakovostnih novinark in novinarjev ter brez lokalnih medijev ne piše dobro. “Če bomo kot družba dopustili, da bodo resne novinarske prispevke zamenjala družbena omrežja in zapisi, generirani s pomočjo umetne inteligence, bomo lahko slovenski demokraciji le še prižgali svečo na njen prerani grob,” je sklenila.

Zaskrbljeni so tudi novinarji Radia Slovenija

Zaskrbljenost zaradi pritiskov na medije so izrazili tudi v Aktivu novinarjev Radia Slovenija. Opozarjajo, da se razmere zaostrujejo, politika pa z novinarji obračunava z žaljivkami, tožbami, lažmi in finančnim izčrpavanjem. Na udaru je po njihovih navedbah znova tudi javna radiotelevizija, ki se sooča s pomanjkanjem sredstev, varčevalnimi ukrepi, izgubo sodelavcev in krčenjem kakovostnih vsebin.

Slovenija je na letošnji lestvici svobode medijev organizacije Novinarji brez meja med 180 državami na 36. mestu, tri mesta nižje kot lani, med članicami EU pa ostaja 18. Evropska komisija je ob svetovnem dnevu poudarila, da so svobodni mediji temelj demokracije, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa opozoril, da so tam, kjer se oblast boji preglednosti, pogosto ogroženi prav novinarji. Svetovni dan svobode medijev, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila leta 1993, je zato tudi dan spomina na vse, ki so pri opravljanju novinarskega dela izgubili življenje.