Za material, vreden štiri milijone evrov, bomo potrošniki plačali 39 milijonov evrov

> Lahko našim bralcem v nekaj stavkih opiševa, na kakšen način deluje sistem ravnanja z odpadno embalažo?

Trenutna ureditev je taka, da komunalna podjetja odpadno embalažo poberejo od gospodinjstev, ki jo ločeno zbirajo v rumenih zabojnikih, jo nato prepeljejo do svojih skladišč, obvestijo družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), da imajo embalažo na zalogi in da jo lahko prevzamejo. DROE-ji, ki so nekakšna podaljšana roka proizvajalcev, so po zakonu dolžni poskrbeti za embalažo. Zato jo prevzamejo, odpeljejo v sortirnico, kjer se odpadke razvrsti in prečisti. Materiali, ki so primerni za recikliranje, gredo v reciklažo, materiale, ki niso primerni za recikliranje, pa se nameni za energetsko izrabo, torej gredo v sežigalnico in iz njih pridobimo elektriko ter toplotno energijo. To je osnovni princip ravnanja z odpadno embalažo. Pri tem je treba poudariti, da trenutno še vedno velja ureditev, ki določa, da je strošek zbiranja embalaže od gospodinjstva do skladišča komunalnega podjetja še vedno strošek gospodinjstva, medtem ko so stroški, ki nastanejo v procesu, ki poteka od skladišča komunalnega podjetja do sortirnice in nato do reciklaže, stroški proizvajalcev. V Sloveniji takšen način zbiranja komunalnih odpadkov ali pa ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, kot ga imamo danes, gradimo že vse od leta 2004, ko se je prvič začelo govoriti o sistemsko ločenem zbiranju odpadkov. Med letoma 2009 in 2011 smo v Sloveniji intenzivno gradili sistem ločenega zbiranja odpadkov, tako da se zdaj v večini krajev v Sloveniji odpadki zbirajo po sistemu od vrat do vrat. Torej ima vsako gospodinjstvo zabojnik z embalažo, zabojnik za biološko razgradljive odpadke, zabojnik za mešane komunalne odpadke. Člani gospodinjstva na primer odpadno embalažo odlagajo v zabojnik, ki jim stoji pred hišo, in jim je ni treba nikamor voziti, ni treba iskati eko otokov … To je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami velik nadstandard. Ocenjujemo, da so lokalne skupnosti in komunalna podjetja v ta nadstandard vložila 65 milijonov evrov – skozi izgradnjo infrastrukture, zabojnike, zbirne centre, mehanizacijo, opremo – da lahko danes odpadke ločeno zbirajo. Žal pa ta infrastruktura nikoli ni bila v celoti izkoriščena, nikoli ni bil izkoriščen njen potencial.