Z novim letom boljše napovedi

LJUBLJANA • “Cene življenjskih potrebščin so novembra v povprečju ostale enake kot v predhodnih dveh mesecih, medletna rast pa se je upočasnila z oktobrskih 3,1 odstotka na 2,3 odstotka. K medletni inflaciji je še vedno največ prispevala rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, ki pa se je upočasnila,” navajajo v publikaciji Ekonomsko ogledalo.

Kupujemo več rdečega mesa

Tudi v Banki Slovenije navajajo, da je k inflaciji letos najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane, in sicer kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, njeno rast je poganjala tudi okrepljena rast stroškov dela zaradi rasti plač. V manjši meri je inflacija višja tudi zaradi dviga davka na dodano vrednost (DDV) pri sladkih pijačah z januarjem letos. Ta učinek bo januarja prihodnje leto izzvenel. Arjana Brezigar, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, je ob predstavitvi gospodarske napovedi pojasnila, da se z rastjo stroškov dela, ki je letos dosegla skoraj štiri odstotke, ohranja okrepljena rast cen storitev.

Rast cen hrane je bila v zadnjih mesecih v Sloveniji več kot dvakrat višja kot v območju z evrom. Oktobra je ta razkorak znašal 2,2 odstotne točke. V Banki Slovenije so naredili analizo, ki je pokazala, da je poleg dviga stopnje DDV na sladke pijače, ki je prispeval k inflaciji 0,4 odstotne točke, pomemben razlog za rast cen hrane struktura izdatkov gospodinjstev. Gospodinjstva v Sloveniji v primerjavi s povprečnim gospodinjstvom v območju z evrom pri hrani porabijo več tistih dobrin, ki so se najbolj podražile. “Če bi slovenski potrošnik imel takšno strukturo porabe, kot jo ima potrošnik v evrskem območju, bi bila v Sloveniji rast cen hrane nižja kar za 0,7 odstotne točke,” je pojasnila Arjana Brezigar. V Sloveniji recimo gospodinjstva kupijo več rdečega mesa, ki je med živili, ki so se najbolj podražila, kot gospodinjstva v območju z evrom.

Najnižja rast po letu 2020

Banka Slovenije je oceno za lansko gospodarsko rast v novi napovedi znižala z 1,3 odstotka na približno en odstotek. To je najnižja rast po letu 2020 in manj od rasti v območju z evrom, kjer je 1,4 odstotka. “Že v naslednjem letu se bo po naših napovedih ponovno dvignila nad dva odstotka in presegla rast v območju z evrom,” je povedal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. V prihodnjem letu bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji po tej napovedi 2,2-odstotna, v območju z evrom pa 1,2-odstotna. Leta 2026 bo okrevanje v Sloveniji v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna, ocenjujejo analitiki Banke Slovenije.

Od drugega četrtletja se močno krepi rast v gradbeništvu.

Foto: Andrej Petelinšek

Njihove napovedi spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem. Po podatkih urada Umar se je izvoz blaga oktobra zmanjšal in ostaja medletno nižji. V predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih mesecih povečala proizvodnja v visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, medletno pa skupna proizvodnja ostaja nižja kot pred letom. Obeti v predelovalnih dejavnostih glede proizvodnje so se oktobra sicer nadalje izboljšali, a so naročila ostala na nizki ravni. Od drugega četrtletja se močno krepi rast v gradbeništvu. Krepi se tudi prihodek v tržnih storitvah. Kazalnik gospodarske klime se od sredine leta izboljšuje v večini dejavnosti, izjema so storitve.

Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju za zadnje četrtletje nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti, navajajo analitiki urada Umar. V Nemčiji, ki je največje gospodarstvo v območju z evrom in največja partnerica slovenskega gospodarstva, pa se je v decembru gospodarska klima poslabšala.