Vse več Slovenk bi rojevalo doma, a stroka to odsvetuje

SLOVENIJA > Tudi v Sloveniji narašča število načrtovanih porodov doma, ugotavljajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Združenja za perinatalno medicino.

Pred letom 2016 je bilo teh sicer razmeroma malo, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in pojasnjuje, da je šlo večinoma za nenačrtovane porode na domu. Leta 2016 je po podatkih NIJZ doma rodilo 34 žensk, od tega 19 brez strokovne pomoči, 15 pa s pomočjo. Leta 2020, denimo, pa je število močno poskočilo: doma je rodilo 79 žensk, od tega 16 brez strokovne pomoči in 63 s strokovno pomočjo. Za lani podatkov še ni.

Združenje za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo in Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego pri ministrstvu za zdravje ter Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije sicer porod doma odsvetujejo. Krajši čas leta 2020, na začetku epidemije covida-19, je bil celo prepovedan.

Slepo zaupanje

Gorazd Kavšek, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, porod na domu prav tako odsvetuje: “Če pa se bodoča starša zanj odločita, svetujem, da se upoštevajo strokovne usmeritve za načrtovani porod doma.”

Pri teh je po njegovih besedah najbolj problematično, da se v praksi ne upoštevajo dovolj dobro in še ni vzpostavljen ustrezen nadzor nad rojevanjem doma. “Gre večinoma za zgodbe 'ena na ena', ki se dogajajo v zaprtih (intimnih) okoljih in kjer je ocena, ali se vse skupaj dogaja v skladu s strokovnimi usmeritvami in varno, pridobljena le na podlagi 'slepega zaupanja' in poštenosti vseh sodelujočih. V javnost pridejo le ekstremne zgodbe, na primer smrt novorojenčka, ki so k sreči kljub vsemu redke. Zato je žal v našem okolju praktično nemogoče oceniti, kako varno je pravzaprav tovrstno rojevanje,” pravi Kavšek.

Pri dveh je šlo marsikaj narobe

Lani sta pri nas sicer odmevala dva hujša zapleta pri porodu doma. Novorojenčka so sprejeli v intenzivno terapijo, eden od njiju ima zelo hude posledice.

Nedavno je prišla vest iz Trsta, da so pri nekem porodu doma nastali zapleti in so morali malčka reševalci peljati v tamkajšnjo pediatrično bolnišnico; zdravstvenemu osebju ga je sicer uspelo začasno stabilizirati, a so bile poškodbe naposled prehude, da bi otroka ohranili pri življenju. Kaj natanko je šlo narobe, da je epilog tako žalosten, ni znano.

Naj država to prakso ustavi

Aleksander Merlo, direktor postojnske porodnišnice, je že pred časom v pogovoru za Svet24 podvomil, da se porodi na domovih izvajajo pravilno in strokovno. “Otroku po porodu ne boste merili oksigenacije (nasičenosti s kisikom) in obporodnega manka kisika, ki ob njem ni bil zaznan. To se lahko kasneje v otroštvu izraža z različnimi težavami: s slabšim začetnim razvojem motorike, pa tudi kasneje v šoli, na primer. In še veliko je takšnih 'malih' zadev, ki umanjkajo ob porodih na domu,” je izpostavil.

Dejal je celo, da bi po njegovem mnenju porode na domu zaradi prevelikega tveganja morali prepovedati. “To je hazard. Prej ali slej boste morali pisati o nesrečnem porodu na domu, sem prepričan. Zato mislim, da bo država porode na domu morala sčasoma ustaviti. Poglejte, če nastanejo zapleti, ste doma preprosto v preveliki nevarnosti. Tudi razdalje do najbližje zdravstvene ustanove so včasih v Sloveniji velike in v tem nismo primerljivi z Nizozemsko, ki jo pogosto navajamo kot primer dobre prakse porodov na domu. Včasih otroka ne spraviš z lahkoto na svet, potem so tu še rezanje presredka, raztrganine, šivanje - sprašujem se, kako to poteka na domu. Kaj pa higiena, infekti (tako pri materi kot pri otroku)?” je podčrtal.