Vrednost nepremičnin bo v očeh države občutno višja

LJUBLJANA > Vsak lastnik si lahko na spletni strani že pogleda, koliko bi bilo po novem v očeh države vredno njegovo nepremično premoženje. Od včeraj so modeli vrednotenja razgrnjeni tudi na občinah, kjer lahko občani prav tako pregledajo modele in oddajo pripombe, če menijo, da njihove nepremičnine niso obravnavane po ustreznem modelu ali uvrščene v ustrezno vrednostno cono.

Več so vredne predvsem hiše in stavbna zemljišča

Gurs in občine bodo pripombe sprejemali do 15. novembra. Nato bodo na Gurs presodili, katere pripombe so utemeljene, in modele morda še kaj spremenili. Marca prihodnje leto bo vlada potrdila uredbo o modelih vrednotenj in tako ustvarila pravno podlago za to, da bo Gurs lahko prvega aprila vsem nepremičninam dokončno pripisal novo posplošeno tržno vrednost.

160

milijard evrov je po novem ocenjena posplošena vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji

123

milijard evrov je bila njihova posplošena vrednost marca 2017

Zdaj je v registru nepremičninam pripisana vrednost po starih modelih, ki jih je ustavno sodišče leta 2014 ocenilo kot neustrezne. Posplošena tržna vrednost je bila na podlagi teh modelov nazadnje posodobljena marca 2017.

Od takrat do zdaj je nepremičninski trg v velikem vzponu. Povišale so se zlasti cene hiš in stavbnih zemljišč. Novi modeli vrednotenja nepremičnin se skušajo poleg tega čim bolj približati dejanski tržni vrednosti, kot je navedena v kupoprodajnih pogodbah, pri zemljiščih pa ne upoštevajo več dejanske, ampak namensko rabo. Če se torej neka parcela uporablja kot travnik, v občinskih aktih pa je opredeljena kot stavbno zemljišče, jo Gurs po novem vrednoti kot stavbno zemljišče.

6,5

milijona nepremičnin je v Sloveniji

Vse to je povzročilo, da je skupna vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji strmo zrasla. “Vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji se je od leta 2017 do danes dvignila s 123 milijard na 160 milijard evrov. Posledica tega bo, da bodo nekatere nepremičnine po novem vredne tudi 20, 30 ali 40 odstotkov več, kot je to danes vidno po starih modelih,” pojasnjuje Dušan Mitrovič, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin.

Zlasti se bo pripisana tržna vrednost aprila povišala nepremičninam v Ljubljani in njeni okolici, znatna povišanja pa lahko pričakujejo tudi v Istri in v večjih turističnih krajih. Na Bledu, denimo, se bo nova posplošena vrednost v primerjavi s staro v povprečju povišala za 65 odstotkov.

29

odstotkov bi se povečala skupna vrednost vseh nepremičnin v Piranu

20

odstotkov v Izoli in

11

odstotkov v Kopru

Koper se je medtem znašel med občinami, kjer bo povišanje med najmanjšimi v državi. Posplošene vrednosti se bodo tam v povprečju povečale za enajst odstotkov. V Izoli bi se povečale za 20 odstotkov, v Piranu pa za 29 odstotkov.

Pritožbe šele po 1. aprilu 2020

Lastniki nepremičnin bodo po 1. aprilu prihodnje leto dobili pisno obvestilo o posplošeni tržni vrednosti svojih nepremičnin. Kdor se z njo ne bo strinjal, bo lahko uveljavljal posebne okoliščine, ki po njegovem znižujejo ali povečujejo vrednost nepremičnine. “Mi smo dolžni v upravnem postopku z odločbo odločiti, ali ta posebna okoliščina vpliva na vrednost,” pojasnjuje Mitrovič.

Kam po odgovore?

Da bi lastniki že zdaj prejeli vse odgovore na vprašanja, ki se jim zastavljajo, so na Gursu poleg spletnega portala odprli tudi posebno telefonsko številko (080 2009) in elektronski naslov vrednotenje@gov.si. Lastniki jim lahko pišejo po klasični pošti na naslov Geodetska uprava RS - Vrednotenje, p. p. 35, 1001 Ljubljana ali se oglasijo v kateri od 41 geodetskih pisarn po Sloveniji.

Pritožb, ki bi prispele že zdaj, na Gursu še ne morejo obravnavati. V tej fazi zbirajo le pripombe na modele vrednotenja in vrednostne cone, vse lastnike pa tudi vabijo, naj dopolnijo podatke o nepremičninah, da bi aprila na dom prejeli kar se da točen izračun.

Podatki so se do zdaj zelo izboljšali

Pred leti, ko je Gurs lastnike nepremičnin prvič pisno obveščal o pripisani vrednosti njihovega premoženja, so lastniki množično zahtevali popravke. Direktor Gurs Tomaž Petek zagotavlja, da so zdaj podatki in modeli vrednotenja veliko boljši, kot so bili takrat. “Modeli so se v tem času izboljšali, še bolj pa smo delali na izboljšanju kakovosti prostorskih podatkov, predvsem na zajemu manjkajočih podatkov.” Tudi lastniki so se začeli zavedati, da morajo svoje nepremičnine registrirati v uradnih evidencah. “Prav tako so zdaj na voljo podatki o namenski rabi, ki jih v prejšnjem ciklu vrednotenja nismo uporabili. Poleg tega pričakujemo podatke direkcije za infrastrukturo in občin za zemljišča pod javno cestno in železniško infrastrukturo,” pojasnjuje Petek.

Tomaž Petek

direktor Gurs

“Gradimo večnamenski sistem. Seveda je v večini držav, kjer so vzpostavljeni sistemi vrednotenja, eden od uporabnikov tudi davek na nepremičnine.”

Pripisano vrednost država že zdaj uporablja za presojo upravičenosti do socialnih transferjev. Podatki o vrednosti nepremičnin so uporabni v sodnih postopkih, zanje so zainteresirane banke, ko odločajo o vpisih hipotek. “Gradimo večnamenski sistem,” pojasnjuje Petek in dodaja: “Seveda je v večini držav, kjer so vzpostavljeni sistemi vrednotenja, eden od uporabnikov tudi davek na nepremičnine.”