Vlogo za dolgotrajno oskrbo lahko oddajo tudi ljudje z oviranostjo v institucijah
Stanovalci domov za starejše bodo lahko pod določenimi pogoji prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Za ljudi z oviranostjo v institucionalnem varstvu medtem tudi po 1. decembru velja ureditev iz zakona o socialnem varstvu. Še vedno pa lahko oddajo vlogo za prehod v dolgotrajno oskrbo, so povedali na ministrstvu.
"V trenutni fazi smo v sisetm dolgotrajne oskrbe vključili storitve institucionalnega varstva A in B, ne pa tudi storitve za 'invalide'," so navedli na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Foto: Andrej PetelinšekLJUBLJANA • Ljudje z oviranostjo, ki so uporabniki storitev institucionalnega varstva, tudi po 1. decembru ostajajo v okvirih zakona o socialnem varstvu, kar po zagotovilu ministrstva za solidarno prihodnost sledi zahtevam stroke ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi v letu 2023. Prevedbe uporabnikov z oviranostjo ne vidijo kot primerne, ker gre za drugačne potrebe in storitve kot za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe.
Ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi je stroka po njihovem pojasnilu opozorila, da bi bilo uporabnike storitev institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in posebnih enotah kombiniranih zavodov, v varstveno-delovnih centrih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo neustrezno prevesti v uporabnike dolgotrajne oskrbe. Ciljna skupina teh zavodov so namreč ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb starejših.
V sistem dolgotrajne oskrbe niso vključili invalidov
"V primerjavi s starejšimi so umeščeni v oskrbo C, ki se razlikuje od oskrbe A in B, ki je namenjena oskrbi starejših v domovih za starejše," so pojasnili. Po njihovih navedbah je pri oskrbi C poleg osebja, ki je sicer navzoče v domovih, še več terapevtskega in rehabilitacijskega osebja, večji delež je tudi zdravstvenega osebja. Poleg tega ocenjevalna lestvica, s pomočjo katere odločajo o kategoriji dolgotrajne oskrbe in s tem o obsegu upravičenčevih pravic, ni prilagojena tej ciljni skupini, so poudarili.
Po njihovem pojasnilu se sistem dolgotrajne oskrbe razvija. "V trenutni fazi smo vanj vključili storitve institucionalnega varstva A in B, ne pa tudi storitve za 'invalide'," so navedli. Predvidevajo pa, da bo treba v prihodnjih fazah v razvoju sistema "najbrž slediti integriranju vseh storitev v en sistem, verjetno tudi za 'invalide'". Pri tem bo treba po njihovi oceni poskrbeti za ustrezen strokovni razvoj storitev in za sistemsko financiranje.
Oskrbnine dražje za 20 do 30 odstotkov
Kot so dodali, so se tako kot za stanovalce v domovih, ki po 1. decembru ostajajo v okviru zakona o socialnem varstvu, tudi za odrasle z oviranostmi v institucionalnem varstvu oskrbnine s 1. decembrom podražile. Tega dne so se namreč cene zvišale predvsem zaradi ukinitve državnega sofinanciranja dodatnih stroškov dela in kadra, ta strošek pa se je prelevil v cene. Dvig cen se po navedbah ministrstva giblje med 20 in 30 odstotki.
Vendar pa lahko vlogo za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji podajo tudi ljudje z oviranostjo v institucionalnem varstvu, ki zdaj sodijo v okvir zakona o socialnem varstvu. Tako bodo po pozitivni odločbi postali uporabniki dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ne morejo pa biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in upravičenci do dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Na ministrstvu so dodatno opozorili, da mora oseba pred sklenitvijo osebnega načrta podati zahtevo za ukinitev oziroma za mirovanje primerljivih pravic, tako za ukinitev pravic do dodatka za pomoč in postrežbo ter institucionalnega varstva oziroma za mirovanje v primeru osebne asistence. Poleg tega se lahko osebni načrt sklene samo z izvajalcem dolgotrajne oskrbe, ki je vpisan v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe.