Vladni predlog funkcionarskih in direktorskih plač: Osnovne plače bi (si) v povprečju zvišali za dobrih 40 odstotkov

LJUBLJANA > Vlada in sindikati javnega sektorja se že nekaj mesecev pogajajo o odpravi plačnih nesorazmerij in prevedbi na novo plačno lestvico, ki naj bi začrtala plačno reformo. Želja obeh strani, kot so večkrat poudarili, je, da bi se o njej po številnih pogajalskih prekinitvah in mrtvih tekih dogovorili do konca junija. K temu vlado zavezujejo tudi obljube, dane v Bruslju. V zadnjih tednih, potem ko so se nekoliko zbližali, a nikakor še dogovorili časovnice realizacije plačne reforme - vlada je svoj predlog s petih let zdaj pripravljena skrčiti na tri leta z začetkom januarja 2025, medtem ko bi sindikati radi reformo realizirali do iztega mandata vlade Roberta Goloba, torej do junija 2026 -, je odprtih še kar nekaj vprašanj. Kako daleč so prišli v stebrnih pogajanjih, kjer se dogovarjajo o uvrstitvah posameznih delovnih mest, pa tudi o krčenju dni dopusta in določenih specifičnih dodatkov, bo jasno jutri, ko bo vlada na centralnih pogajanjih sindikatom predstavila predlog uvrstitve direktorjev javnih zavodov, agencij, skladov in ravnateljev v novo plačno lestvico.

Vladni predlog, ki ga je pridobil Večer, razkriva, da želi vlada funkcionarjem, torej tudi sebi, poslancem, županom, pravosodnim funkcionarjem in direktorjem javnih zavodov in agencij - skupno jih je bilo februarja po podatkih ministrstva za javno upravo 2581 - skozi reformo plače zvišati v povprečju za približno 40 odstotkov. Nekaterim, denimo generalnima direktorjema UKC Ljubljana in UKC Maribor, bi po predlogu osnovno plačo zvišali za dobrih 61 odstotkov. Direktorja bi postopoma, ob zaključku reforme, dobila 8072 evrov bruto, kar je za 3068 evrov bruto višja osnovna plača od te, ki jo prejemata danes. Občutne povišice, v povprečju 44 odstotkov, bodo deležni tudi vsi župani. Ob tem je treba poudariti, da više ko je oseba uvrščena na plačni lestvici, bolj se ji bo plača nominalno povečala. V bruto znesku naj bi se jim ob končni izvedbi reforme zvišala od slabih 1000 evrov pa vse do 3000 evrov. Funkcionarji niso upravičeni do nobenih dodatkov, izjema je dodatek na delovno dobo.

KPK najnižje na lestvici

Izračuni so narejeni na predpostavki, da bo plačna lestvica imela 67 plačnih razredov, pri čemer se bo prvi plačni razred začel z zneskom letošnje minimalne plače, ki je 1253,90 evra bruto, vrednost najvišjega je 8821,05 evra bruto, kar pomeni, da je razmerje med najvišjo in najnižjo plačo ena proti sedem. Razpon med plačnimi razredi znaša tri odstotke.

V najvišjem plačnem razredu, tako kot na veljavni plačni lestvici, bi bili najvišji predstavniki države; predsednica republike, predsednik vlade, predsednica državnega zbora. Osnovna bruto plača bi se jim postopno zvišala za 2733 evrov bruto ali za 44,8 odstotka. V najvišji plačni razred, tako kot doslej, bosta uvrščena tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Ministrom, ki so sicer z vladnim sklepom vsi uvrščeni v 65. plačni razred, a sicer velja razpon med 63. in 65. plačnim razredom, bi se plača zvišala od 2197 do 2218 evrov bruto. V razponu od 1718 do 1975 evrov bruto višje plače bi imeli tudi poslanke in poslanci. Le za nekaj manj evrov kot dva tisočaka bruto bi se plača zvišala tudi predsedniku računskega sodišča.

Med predstojniki neodvisnih organov je najnižje na lestvici, v 55. plačni razred, uvrščen predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, zato bodo njegovo plačo najbolj povišali. Z uvrstitvijo v 57. plačni razred nove lestvice bi prejel 6564 evre bruto osnovne plače oziroma 2609 evrov bruto več kot sedaj. Varuh človekovih pravic bi dobil 1758 evrov bruto več, zagovornik načela enakih pravic dvesto evrov bruto manj od varuha in bi ob realizaciji reforme prejemal 5662 evra bruto osnove.

Tudi županom v povprečju do 1600 evrov več

Tudi županje in župani, ki so že večkrat poudarili, da je njihovo plačilo "sramotno nizko" glede na odgovornost in obseg dela - nazadnje je k ureditvi njihovih plač ob 30-letnici lokalne samouprave pozvala predsednica republike Nataša Pirc Musar -, bodo, če bo reforma izpeljana, deležni višjih plač. Plača slednjih se razlikuje glede na velikosti občine, ki jo vodijo. Župani, ki vodijo najmanjše občine, bi z reformo dobili 3425 evrov bruto, kar je 1050 evrov bruto več od trenutno plače, ki jo prejemajo. Tudi župani večjih občin bi bili deležni med 1400 in 1800 evri bruto povišice. Mariborski župan bi z dodatnimi 1924 evri bruto prejemal 6372 evra bruto, ljubljanski 6963 evre bruto.

Iz predloga nove plačne uvrstitve direktorjev, ravnateljev in tajnikov javnih zavodov in agencij izhaja, da naj bi se njihove plače postopno zvišale za 17,6 odstotka, toliko oziroma 753 evrov več bi prejel direktor Triglavskega narodnega parka, do že omenjenih generalnih direktorjev obeh kliničnih centrov. Direktorji bolnišnic, ki so uvrščeni v različne izhodiščne plačne razrede že sedaj, bi dobili od 1500 do 2300 evrov več, direktorji zdravstvenih domov od 1200 do slabih 2100 evrov bruto. Plača slednjih bi se tako gibala od 4700 do 6300 evrov bruto osnove. Načelniki upravni enot, z izjemo Maribora in Ljubljane, bi dobili 1491 oziroma 1514 evrov bruto višjo plačo. Ravnateljem osnovnih šol bi se plača zvišala med 36 in 44 odstotki in bi dobili od 4339 do 5181 evrov bruto. Enakega zvišanja bi bili deležni tudi ravnatelji srednjih šol.

Koliko bo odvzela inflacija

Direktorji javnih agencij, kot so agencija za varnost prometa, civilno letalstvo, za javni nadzor nad revidiranjem bi namenili 27 odstotkov višje plače. Tisti, ki vodijo javno agencijo za trg vrednostih papirjev, komunikacijska omrežja in storitve ter agencijo za zavarovalni nadzor, pa 37 odstotkov. Okoli 30 odstotkov višje plače bi bili deležni tudi direktorji različnih muzejev in galerij, kot sta Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Moderna galerija.

Pri tem velja poudariti, da bodo vsi, tako javni uslužbenci kot funkcionarji, direktorji ter ravnatelji javnih zavodov, agencij in skladov, izboljšanja gmotnega položaja deležni postopoma, v nekaj letih. Odvisno od dogovora med vlado in sindikati. Svoj vpliv bo pri tem odigrala tudi inflacija, pri čemer se pogajalska partnerja o tem, kolikšen delež inflacije na letni ravni bi vlada bila pripravljena priznati, še pogajajo. Tudi zato sindikati, ki zastopajo javne uslužbence v spodnji polovici plačne lestvice, poudarjajo, da bi glede na sedanje predloge v nekaj letih inflacija “skoraj pojedla” ponujene dvige plač.