Vlada sprejela predlog zakona o vinu
Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o vinu, ki prinaša sodoben način urejanja vinogradništva in vinarstva. Kot so sporočili z vlade, je namen zakona lažje upoštevanje evropskih predpisov, zaščita pridelovalcev in kupcev ter večja konkurenčnost slovenskega vina v svetu. V DZ ga pošilja po rednem postopku.
Predlog novega zakona je nastal v sodelovanju z vinogradniki in vinarji.
Foto: Leo CaharijaMARIBOR • Predlog zakona med drugim definira vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane proizvode v skladu z veljavno EU zakonodajo. Prav tako definira pridelavo grozdja in kriterije za obdelanost vinograda, s čimer se preprečuje opuščanje in zaraščanje vinogradov. V zakonodajo prenaša pravni red EU, ki velja za zasaditve z vinsko trto, pri čemer upošteva specifike vinogradništva v Sloveniji.
Kot površino, upravičeno za ponovno zasaditev z vinsko trto, opredeljuje tudi zemljišče, ki je bilo kadarkoli v zadnjih treh letih vinograd, tudi če v tem trenutku to več ni. S tem želi vlada omogočiti ponovne zasaditve že izkrčenih vinogradov, kar po njihovi oceni pomembno prispeva k ohranjanju panoge in izgleda krajine.
V predlogu vlada definira tudi prehodno obdobje enega leta, v katerem lahko pridelovalci brez sankcij v register prijavijo vinograde, ki so zasajeni brez dovoljenj. Definira pridelavo in pridelovalce grozdja, vina in drugih proizvodov ter jih razvršča v velikostne razrede glede na obseg pridelave po površini ali količini pridelka.
Opredeljuje, kaj pomeni lastna pridelava grozdja in lastna pridelava vina, s čimer bi po mnenju vlade preprečili zlorabe označevanja in podpore.
Vpeljuje tudi pomembno sistemsko dopolnitev in nadgradnjo registra pridelovalcev grozdja ter ohranja uporabo registriranih tradicionalnih izrazov kot označb kakovostni razredov slovenskih vin z geografsko označbo.
Novosti, ki jih priša zakon
Pomembna novost je prenovljen register pridelovalcev, ki bo omogočal boljši pregled nad tem, kdo prideluje grozdje in vino, ter večjo sledljivost. Po pojasnilih vlade se bodo morala v register vpisati tudi podjetja brez lastnih vinogradov. Prijava pridelka bo potekala po grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), kar bo pomagalo pri ocenjevanju škode zaradi vremenskih vplivov.
Zakon ureja tudi uporabo enoloških sredstev v skladu z evropskimi pravili ter omogoča preizkušanje novih praks. Za kakovost vina bodo poskrbeli pooblaščeni laboratoriji in organizacije, ki bodo izvajali analize in preskušanja, da se zagotovi pristnost in varnost proizvodov.
Na področju trženja zakon določa pravila označevanja vina, da se preprečijo zavajajoče prakse in zaščitijo geografske označbe. Posebej ureja tudi ravnanje s proizvodi, ki niso primerni za trg, postopke njihove odstranitve ter kazenske določbe.
Predlog zakona je vlada prvič obravnavala pred dvema tednoma ob obisku severnoprimorske regije, podpredsednik vlade Matej Arčon pa je tedaj izpostavil, da je nastal v sodelovanju z vinogradniki in vinarji ter da so ukrepi usklajeni.