Visokogorska jezera ogrožajo ribe, obiskovalci in podnebne spremembe

BLED, BOHINJ > Po podatkih zadnjih štirih let je bilo ekološko stanje Bohinjskega jezera ocenjeno za zelo dobro, je v okviru programa monitoringa stanja površinskih voda ugotovila Agencija RS za okolje (Arso).

Razmere pa so drugačne v visokogorskih jezerih Triglavskega narodnega parka (TNP). Celovite analize stanja visokogorskih jezer ni, zato o stanju jezer zgolj sklepajo na podlagi svojih opažanj, je povedala Katja Gregorič z oddelka za prostor v javnem zavodu TNP.

Visokogorska jezera ne bi smela imeti rib, saj te po naravni poti ne morejo priti vanje.

Stanje se hitro slabša

Nacionalni inštitut za biologijo je lansko jesen izvedel ekološke raziskave nekaterih Triglavskih jezer. Med drugim se je pokazalo, da je Jezero v Ledvicah še vedno v zelo dobrem stanju, se je pa v obdobju od leta 2011 do 2023 močno poslabšalo stanje v Jezeru pod Vršacem. Koncentracije klorofila so izrazito narasle, jezersko dno pa so začeli preraščati makrofiti.

Za pravočasno razumevanje trendov in primerno ukrepanje Žiga Ogorelec z Nacionalnega inštituta za biologijo priporoča nadaljnji monitoring visokogorskih jezer. “Na podlagi analiz zračnih fotografij se namreč njihovo stanje hitro slabša,” je opozoril na posvetu o vodah v TNP novembra lani. Kot je pojasnila Gregoričeva, sta med Triglavskimi jezeri problematična tudi Dvojno in Črno jezero, sicer pa še Jezero na Planini pri jezeru in Krnsko jezero.

Ekosistem se je porušil, ko so prišle ribe

V Jezeru na Planini pri jezeru, Dvojnem jezeru, Črnem jezeru in Krnskem jezeru se je ekosistem porušil, ko so vanje vnesli ribe. Visokogorska jezera namreč ne bi smela imeti rib, saj te po naravni poti ne morejo priti vanje, je pojasnila Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave v javnem zavodu TNP.

Ekosistem visokogorskih jezer se lahko poruši tudi zaradi vnosa različnih hranil, ki jih prinesejo obiskovalci, delno pa tudi zaradi kmetijstva. V teh jezerih so že odkrili tudi mikroplastiko, ki jo prinesejo zračne mase od drugod.

“V zadnjih dveh letih smo ugotovili, da se vidno slabša stanje Jezera pod Vršacem. Ni več prosojno, postalo je zeleno z algami, ki so prvi indikator, da se z ekosistemom nekaj dogaja,” je povedala Menegalija. To je lahko povezano s podnebnimi spremembami in tem, da je bilo v zadnjih nekaj letih manj padavin. Vodostaj jezera je nizek, voda v njem se hitreje segreva.

Določen vpliv ima tudi kmetijstvo, predvsem pašniki v bližini Planine pri jezeru, kjer se je živina zaradi zaraščenih kalov k jezeru hodila tudi napajat. V projektu Vrh Julijcev so sicer kale lani obnovili, a je vprašanje, če se bo stanje izboljšalo, saj je v sedimentih toliko hranil, da alge in njihovo gnitje ustvarjata začaran krog. Poleg tega so ljudje v jezero pred desetletji vnesli ribe, bodisi zaradi ribolova ali pa ker so bili prepričani, da je brez rib jezero mrtvo, je pojasnila Gregorič.

Čistilne naprave in odpadne vode

V minulih letih so možnosti saniranja visokogorskih jezer preizkusili na Dvojnem jezeru. V okviru projekta Vrh Julijcev, ki se je končal lani, so v štirih letih izlovili več kot 10.000 pisancev in 18.000 jezerskih zlatovčic. Število rib je v jezeru močno upadlo, niso pa uspeli izloviti vseh. Da se stanje ne bi znova poslabšalo, v manjšem obsegu nadaljujejo izlov.

V sklopu Vrha Julijcev so se lotili tudi ukrepov za omilitev vpliva odpadnih voda iz Koče pri Triglavskih jezerih na Dvojno jezero. Planinska zveza Slovenije (PZS) je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravila rešitev za nadgradnjo male čistilne naprave, ki jo zahteva tudi odločba pristojnega inšpektorata. Vendar zaradi zakonskih omejitev in različnih razlag državnih ustanov za predlog niso uspeli pridobiti soglasij in dovoljenj.

Namesto tega so postavili dve zunanji suhi stranišči, ki naj bi zmanjšali iztok odpadne črne vode v obstoječo čistilno napravo.

Za Dvojno jezero so od začetka projekta Vrh Julijcev opazne manjše izboljšave pri kemijskih in bioloških parametrih, a je jezero še vedno močno preraslo z nitastimi algami in v slabem stanju, je po lanski analizi pojasnil Žiga Ogorelec.

Koče niso kos vse večjemu obisku

Projekt je potrdil, da bo za izboljšanje stanja jezer potrebno veliko vztrajnosti. Dolgoročna želja je izlov vseh rib. Še večji zalogaj pa bo zmanjšanje negativnega vpliva obiskovalcev visokogorja. Infrastruktura planinskih koč ni prilagojena vse večjemu obisku.

Kot je povedala Gregorič, skušajo oblikovati smernice oziroma strokovna izhodišča za planinske koče, da bi bilo njihovo obratovanje okoljsko sprejemljivejše.

K varovanju visokogorskih jezer bi prispevala tudi sprememba navad obiskovalcev. Ne le, da se nekateri v njih kljub prepovedi še vedno kopajo, problematična so tudi vse višja pričakovanja obiskovalcev glede standarda planinskih koč. Ta trend bi bilo treba obrniti, je opozorila Gregorič.