Zakon o dodatku k pokojninam umetnikov na referendumu zavrnjen
Kakšne posledice bo referendumski rezultat imel na slovensko politično sceno, je še nepredvidljivo. Jasno pa je, da je opozicija na čelu z Janezom Janšo dosegla veliko zmago. Zakonodajni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je uspel, zakon, ki ga je podpirala vlada, ne bo veljal.
SLOVENIJA > Izkazalo se je, da je bil poziv k bojkotu, h kateremu sta pozvali največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda in Levica, glavna promotorka omenjenega zakona, s katerim bi izboljšali materialni položaj vrhunskih umetnikov, napaka. Nocoj v njihovem taboru vlada malodušje, saj so bili prepričani, kar so dali vedeti tudi v zadnjih dneh predvolilne kampanje, da se referenduma ne bo udeležilo dovolj volilcev za kvorum.
Na drugi strani je v vrstah opozicije zavladalo veselje. “Rezultat referenduma je zmaga razuma in odločni ne obstoječi oblasti,” je v prvem odzivu po znanih rezultatih v svojem slogu izjavil prvak SDS Janez Janša.
Prijavljenih 57 domnevnih kršitev
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je v času volilnega molka ob referendumu prejela 57 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Inšpektorat za notranje zadeve obravnava 12 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.
Za podporo zakonu manj kot osem odstotkov
Ob zaprtju volišč je sicer kazalo, da referendum ne bo uspešen. Da referendumska kampanja oziroma materija, za katero so bili prebivalci Slovenije pozvani, da naj odločijo o njej, nista prepričali ljudi, je kazalo po predčasnem glasovanju in dopoldanski volilni udeležbi. Predčasno je oddalo glas 23.102 volilcev oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev, do 11. ure pa je glasovalo 138.809 volilcev ali 8,2 odstotka volilnih upravičencev. Oboje je bistveno manj kot na zadnjih posvetovalnih referendumih junija 2024 in novembra 2022.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo na dan 25. april v Sloveniji 1.692.455 volilnih upravičencev. To pomeni, da je moralo poleg tega, da za zavrnitev zakona glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, to je 338.491 volilcev. Velika večina udeležencev glasovanja je obkrožila “proti”. Že od začetka štetja se je delež glasov “proti” gibal okoli 90 odstotkov, zato je bilo zgolj vprašanje, ali bo dosežen tudi zahtevani kvorum. A je ob 20.30 štetje glasov pokazalo, da je kvorum presežen, glasov “proti” je bilo že 395.000, glasov “za” pa zgolj 7,5 odstotka. Dve uri kasneje, po skoraj vseh preštetih glasovnicah, je štetje pokazalo, da je proti zakonu glasovalo 403.153 volilcev oziroma 92,52 odstotka, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 32.597 oziroma 7,48 odstotka.
Na povsem nasprotnih bregovih
Referendumsko vprašanje na glasovalnih lističih se je glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?” Naknadni zakonodajni referendum je zahtevala SDS s podpisi volilcev.
Nasprotniki zakona na čelu s SDS so zakonu nasprotovali, saj so menili, da ta ne prinaša jasno določenih meril za podeljevanje dodatkov ter da ti dodatki pomenijo neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in niso pravični do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših.
Podporniki zakona in njegovi predlagatelji, ministrstvo za kulturo in vlada, pa poudarjajo, da novi zakon po več desetletjih odpravlja netransparentnost podeljevanja izjemnih pokojnin in zastajanje prošenj ter prinaša ustrezno pravno in sistemsko ureditev. Predlagateljem referenduma očitajo manipuliranje volilcev ter napad na kulturo in umetnike. V koalicijskih Svobodi in Levici so ob tem pozivali k bojkotu referenduma, medtem ko so Socialni demokrati svoje privržence vabili na volišča, kjer naj bi zakon podprli.
Na pomen participacije državljanov pri političnem odločanju je včeraj ob oddaji glasu opozorila tudi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. “Volitve in referendumi so ena redkih priložnosti, ki jih volilci imamo, da izrazimo svojo voljo, zato se mi zdi prav, da se tako referendumov kot volitev udeležimo,” je poudarila.
