Več denarja za znanje

LJUBLJANA > Popolnoma nov zakon o visokem šolstvu, ki ga je potrdila vlada, bodo ta teden obravnavali na odboru v državnem zboru, poslanci pa bodo o njem razpravljali že na junijski seji državnega zbora. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič upa, da bodo poslanci zakon potrdili pred poletnimi počitnicami. “Najpomembnejša določba tega zakona je dvig financiranja visokega šolstva, predvideno je financiranje v višini 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Gre za znaten dvig financiranja, zato sem to že nekajkrat označil za reformo financiranja visokega šolstva,” je izpostavil minister. Univerze bodo v prihodnje bolj avtonomne pri načrtovanju investicij, zatrjujejo na ministrstvu.

Poleg predvidljivega financiranja velja med drugimi spremembami omeniti ureditev podeljevanja koncesij zasebnikom, ki so se doslej pogosto podeljevale netransparentno in politično motivirano, sedanji izredni študij bo nadomestil časovno prilagojen študij, določen je tudi jezik izobraževanja, okoli katerega je bilo največ polemik - študijske programe v visokošolskih zavodih bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji.

Prostor za študente iz ZDA in Srbije

Študente, ki trepetajo, kakšna bo njihova usoda pri študiju v ZDA, imajo na pristojnem ministrstvu v mislih, pravi Papič. Ob enotnem odzivu EU so na ministrstvu že pred tem kontaktirali z vodstvi univerz in inštitutov, da bi za posameznike zagotovili dodatno financiranje s pomočjo strateških projektov, da bi jim ob prihodu v Evropo zagotovili financiranje raziskovalne skupine. Papič je rektorje pozval, da preučijo, ali je treba karkoli urediti, da bodo univerze sposobne vpisovati študente iz ZDA pa tudi iz Srbije, ki bi se želeli vpisati v posamične letnike pri nas. “Na medicini je bilo izpostavljeno, da bi slovenske študente, ki študirajo v Srbiji in ne morejo zaključiti študija, prepisali v Ljubljano in da tukaj zaključijo študij.” Podobno razmišljajo tudi o študentih iz Srbije, ki bi želeli nadaljevati študij pri nas.

Iskali so širok konsenz

Ob vseh spremembah, ki jih zakon prinaša, se Papič največ nadeja prav od povečanja financiranja. Slednje se namreč povečuje na različnih področjih. “Pred nastopom naše vlade je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov, letos bomo namenili 674 milijonov, v naslednjem letu je predvidenih že več kot 700 milijonov evrov,” ilustrira minister in doda, da je zaveza za dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije zapisana tudi v zadnjo novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Cilj države je, da bi sredstva za znanost, raziskave in inovacije dvignili na 1,25 odstotka BDP. Ker je tudi vsaj polovica denarja v visokem šolstvu namenjena financiranju znanosti, lahko govorimo o tem, da Slovenija namenja dva odstotka javnih sredstev za znanost in raziskave, inovacije, razlaga minister. “Tudi zasebni sektor predvideva financiranje v višini vsaj dveh odstotkov BDP. Če vse skupaj seštejemo, smo na področju štirih odstotkov, to so pa že številke, ki Sloveniji v desetih letih zagotavljajo, da se približujemo najbolj razvitim na tem področju. Ne bom omenjal evropskih držav, lahko pa omenim Južno Korejo.”

Minister je še poudaril, da so pri pripravi zakona o visokem šolstvu v delovni skupini iskali konsenz, “ker samo široka podpora zagotavlja uspeh tudi pri izvajanju tega zakona, da bi pa vsi bili zadovoljni z vsem, je praktično nemogoče.” Vsekakor pa je to eden izmed zakonov, “ki je nastal po najbolj demokratični možni poti", je dejal Papič.

Dvig subvencij za bivanje

S prihodnjim študijskim letom bo država dvignila subvencije za javne študentske domove in subvencije za bivanje pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih z 32 na 100,64 evra na posteljo. “Subvencija ob naraščajočih stroških predstavlja finančno pomoč za študentke in študente, saj omogoča nižjo stanarino. Poleg tega je najhitrejša rešitev za pomanjkanje postelj subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada.” Na razpis za 500 subvencioniranih stanovanj so prejeli le po sto prijav, pravi minister, ki upa, da jih bodo z dvigom subvencije privabili več.

Subvencije za študentske domove so povečali po napovedi študentskih domov, da so primorani dvigniti stanarine. Na ministrstvu so želeli večji del bremena vzeti s pleč študentov, “edino v Mariboru bodo mogoče nekoliko dvignili stanarine, v Ljubljani in na Primorskem pa naj bi ostale take, kot so”. “Želimo si zagnati investicije tudi na področju izgradnje študentskih domov,” pravi Papič. Najprej se lahko študentskih domov nadejajo za Bežigradom in ob Roški cesti v Ljubljani, z novo zgradbo veterinarske fakultete pa bodo na območju obstoječe prav tako zrasli študentski domovi.

Študenti so bili pozitivno presenečeni

Da so z zakonom zadovoljni v rektoratih slovenskih univerz, je bilo vseskozi razumeti, saj so rektorji pravzaprav pripravili zakon. Pa drugi deležniki? “Kar je radikalno interesno pomembno, je usklajeno med ministrstvom, rektorji in sindikati, to je člen, ki govori o delovnih obveznostih, predvsem o normativih. Zadovoljni smo tudi s finančnim delom, ki prinaša jasno formulo rasti proračunskega financiranja pa tudi investicijski pas financiranja, kar je zelo pomembno, da bo univerza lahko planirala in samostojno financirala nujno potrebne investicije. Univerza ne bo odvisna od pogajanj in dobre volje vsakokratne vlade in njenih razmislekov, kje varčevati … Glavna kritika zakona pa je, da so obrazložitve slabo napisane, so vsebinsko prazne, le povzetki členov. Kadar pride do pravnih sporov o pomenu nekega člena, je pomembno, da je zakonodajalec ob sprejemanju jasno navedel, kaj je namen posamezne določbe. Po pravno-oblastniški plati bi lahko bile obrazložitve zakona bistveno bolje pripravljene,” meni predsednik visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič.

Za študente je predlog sprejemljiv, pravijo v Študentski organizaciji Slovenije, kjer priznavajo, da se je med seboj usklajevalo res veliko deležnikov. “Naknadno so bile urejene nekatere zadeve, ki smo jih predlagali, med temi so športno-gibalne aktivnosti študentov in pravice iz statusa študenta tudi za tiste, ki študirajo na časovno prilagojenem študiju. Za študente vidimo pozitivne spremembe. Imeli smo dober dialog z ministrstvom, vključevali so nas. Za razliko od drugih ministrstev smo bili kar malo presenečeni,” sklene pozitivno izkušnjo predsednik organizacije Luka Mihalič.

Poleg predvidljivega financiranja velja med drugimi spremembami omeniti ureditev podeljevanja koncesij zasebnikom, ki so se doslej pogosto podeljevale netransparentno in politično motivirano

Predvideno je financiranje visokega šolstva v višini 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda