V slovenskih lokalih spijemo za 1177 ton kave

• Kavo so k nam najverjetneje prinesli tako turški vojaki kot beneški trgovci, zdaj pa jo v lokalih pijemo pripravljeno na italijanski način, torej na osnovi espressa, in postreženo na dunajski način, torej ob mizi. “Tu se razlikujemo od naših italijanskih sosedov, ki svoj jutranji espresso popijejo kar stoje ob šanku,” pojasnjuje Tomaž Milič. Dodaja, da je to tudi eden od razlogov, zakaj ne moremo neposredno primerjati cene kave v Trstu s ceno kave pri nas. “Za pripravo in postrežbo odlične kave je potrebnega veliko znanja in kar nekaj dela, to ni enako kot postreči kokakolo,” opozori.

Po njegovih bogatih izkušnjah je kultura pitja kave pri nas zelo visoka: “Lokali po vsej Sloveniji uporabljajo zelo kakovostne sestavine, baristi pa se redno izobražujejo. Nekaj razlik je le pri izbiri kavnih napitkov. Primorski del Slovenije pogosteje naroča espresso ali mali kapučino, drugod po državi pa gostje naročajo več bele kave, kapučina ali kave z mlekom. A povsod po Sloveniji gostje vedo, kaj je dobro, in to v lokalih tudi pričakujejo.” V kavarnah, hotelih, restavracijah, barih in slaščičarnah smo Slovenci lani spili za 1177 ton kave.

Suša v Braziliji in Vietnamu močno zmanjšala pridelek

Po obsegu globalnega trgovanja je kava zlezla na drugo mesto, takoj za surovo nafto. Prišle pa so tudi klimatske spremembe, ki so pomembno prispevale, da se je cena arabice, ki slovi kot najkakovostnejša kava, v primerjavi z letom 2022 podvojila, cena robuste pa skoraj potrojila. Sicer ločimo štiri kavne sorte: arabica, robusta, liberica in excelsa. Med 60 in 70 odstotki kavne proizvodnje predstavlja kava iz zrn vrste Coffea arabica. Gojijo jo predvsem v Afriki in južni Ameriki, najboljša zrna pa prihajajo iz Kenije in Tanzanije. Danes sta najpomembnejši pridelovalki arabice Brazilija in Kolumbija, sledijo pa Kostarika, Mehika in Gvatemala. Kavo iz zrn vrste Coffea canephora imenujemo tudi robusta, predstavlja pa od 30 do 40 odstotkov kavne pridelave v svetu. Vsebuje več kofeina in jo pogosto uporabljajo kot cenejši nadomestek v komercialnih kavnih mešanicah. Ima močnejši okus, brez dodatkov pa je zaradi izrazite grenkobe skoraj nepitna. Najpomembnejše pridelovalke robuste so Indonezija, države Zahodne Afrike, Brazilija in Vietnam. Vrsti Liberica in Excelsa sta manj pomembni vrsti, saj predstavljata manjši delež pridelave kave v svetu, vsega en odstotek. Izhajata iz Liberije in Sudana.

“Brazilija se je lani soočila z najhujšo sušo v zadnjih 70 letih, izredne razmere zaradi suše je razglasil tudi Vietnam. Zato je upadla količina pridelka, zrna so manjša in manj kakovostna. Hkrati zaradi suše ladje niso mogle pluti skozi Panamski prekop, temveč so morale po bistveno daljši poti okoli rta Horn, konflikti v Rdečem morju pa so prisilili ladjarje v obvoze preko Rta dobrega upanja. To je povzročilo zamude, pomanjkanje zabojnikov in dodatne stroške,” je izpostavil Tomaž Milič. Pridelka je torej manj, povpraševanje pa se povečuje, še posebej v Aziji (Kitajska), kjer je bila tradicionalna pijača v preteklosti čaj, kar še dodatno viša ceno kave.

Kava iz trajnostnih virov

Del višjih stroškov skušajo absorbirati sami proizvajalci z optimizacijo, v podjetju Julius Meinl pa že vrsto let izvajajo tudi posebne programe za partnerje v dobavni verigi in podpirajo podnebju prijazno kmetijstvo prek pobude Responsibly Selected Coffee Initiative in programa Generations. To vključuje usposabljanja o dobrih kmetijskih praksah, učinkoviti uporabi gnojil, gojenju v senci, ohranjanju tal in agrogozdarstvu, kar pomaga kmetom zaščititi pridelke in zgraditi dolgoročno odpornost. Tako so lani že 71 odstotkov surove kave pridobili iz virov, ki izpolnjujejo trajnostne standarde globalne kavne platforme Coffee Sustainability Reference Code, in 100 odstotkov vse energije, ki je potrebna za proizvodnjo, pridobili iz trajnostnih virov. • BG