V Sloveniji živi 11 vrst kač

LJUBLJANA > Kot pojasnjuje Damjan Grenc iz Centra za zastrupitve UKC Ljubljana, pri njih letno sprejmejo do 10 ljudi zaradi ugriza kače. Ljudem svetuje, naj se kačam v naravi izognejo in ne drezajo vanje.

Na družbenih omrežjih je zadnje dni zakrožil zapis Primorca, v katerem opisuje izkušnjo z modrasom, ki ga je ugriznil med tekom v hribih nad Ajdovščino. Kot opisuje, je pomoč najprej poiskal na urgenci v Ajdovščini, od koder so ga napotili v novogoriško bolnišnico, od tam pa prepeljali v Center za zastrupitve v UKC Ljubljana.

Ugrizi kač najpogosteje niso nevarni

V ta center pridejo le bolniki, ki imajo srednje hude do hude znake zastrupitve zaradi ugriza strupenih kač, pojasnjuje Grenc. Če pride do zelo velike lokalne otekline, če imajo ljudje hude bolečine ali bruhajo, driskajo, imajo nizek pritisk, težko dihajo ali imajo kako drugo sistemsko reakcijo, poiščejo zdravniško pomoč. Veliko ljudi zdravniške pomoči sploh ne poišče, ugrizi kač namreč najpogosteje sploh niso nevarni, dodaja.

Letno v centru sprejmejo med pet in deset oseb zaradi ugriza kače, približno polovica jih potrebuje protiserum. A da bi odrasel umrl zaradi ugriza strupenjače iz naših krajev, bi moral imeti že zelo veliko smolo, pravi Grenc. Njihovi strupi lahko povzročajo hude otekline in motnje v delovanju sistema strjevanja krvi.

Zdravniki v centru obravnavajo več primerov ugriza kače v naravi, pomoč pri njih pa je že poiskal tudi reptilofil, pravi Grenc. Od ugrizov eksotičnih kač so na primer obravnavali ugriz mokasinke na razstavi kač, pravi Grenc.

Polovica vseh kačjih ugrizov je tako imenovanih suhih ugrizov

Kot poudarja, ljudsko prepričanje, da so kače spomladi bolj strupene, ker so celo zimo počivale, ne drži. Strupene kače znajo zelo natančno dozirati količino strupa, ki ga spustijo ob ugrizu. Ponavadi spustijo le par odstotkov strupa, nikoli ne izčrpajo svoje strupne žleze, do polovica vseh kačjih ugrizov pa je tako imenovanih suhih ugrizov, ko sploh ne spustijo strupa.

Ob sumu, da je prišlo do ugriza kače, zato Grenc svetuje, da se človek pri odločitvi, ali bo poiskal zdravniško pomoč, ravna po svojem počutju. Ko kača ugrizne, je lahko to videti zelo različno, lahko sta klasični dve luknjici, lahko je samo ena luknjica, lahko je opraskanina, odvisno od situacije, v kateri je do ugriza prišlo, pravi Grenc.

Kot pojasnjuje biologinja iz ljubljanskega živalskega vrta Irena Furlan, se kače načeloma izogibajo ljudem in tudi z ljudmi obleganim potem. “Če pa jih presenetiš, se branijo z ugrizom. Sama zelo redko naletim na kačo v naravi, pa v njej preživim precej časa” pravi Furlanova. Kot zaščito pred ugrizi svetuje primerne čevlje in debelejše hlače.

“Kar 25 odstotkov ugrizov, ki jih obravnavamo v centru, je ugrizov v roke, imeli pa smo že tudi primer ugriza v obraz, ko je punčka hotela kačo poljubiti. V kače torej ne drezamo, se jih izogibamo,” opozarja Grenc. “Zavedati se je treba, da kače so in da posegamo v njihovo naravno okolje.”

V primeru, da do ugriza vseeno pride, Grenc svetuje, da kačo slikate oziroma jo nekako identificirate. Ugrizno mesto je treba očistiti, če bi ob mestu ugriza še ostalo kaj strupa, ga je treba obrisati stran od mesta rane, da se ga ne zanese še dodatno v rano, nato se rano pokrije, prizadeti ud se imobilizira po načelih prve pomoči in se poskuša bolnika na čim manj travmatičen način spraviti do zdravnika.

Ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo

“Ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo, to so dokazano metode, ki ne učinkujejo, ne pomagajo. Strupa kače ne morete dobiti ven iz rane, počasi se širi v tkiva, po žilah se raznese po telesu,” poudarja Grenc.

Tri slovenske strupenjače, modras, laški gad in navadni gad, se tudi po izgledu razlikujejo od ostalih kač. Ponavadi so krajše od 70 centimetrov, so čokate in imajo kratek rep, modrasa lahko prepoznamo po rožičku na gobcu, njihove oči imajo navpično zoženo zenico, opisuje Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja. Človeku nenevarne kače pa so lahko zelo dolge, vitke in imajo okrogle oči. Po podatkih biotehniške fakultete modras živi po vsej Sloveniji z izjemo skrajnega severovzhoda, laški gad le v Posočju, navadni gad pa predvsem po hribovitih predelih Alp in Dinaridov.

Po navedbah Furlanove imajo ljudje v Sloveniji do kač veliko predsodkov, zato jih pobijajo in preganjajo. Že vrsto let so zaščitene z zakonom, kar pomeni, da jih je prepovedano loviti, preganjati, pobijati ali zadrževati v ujetništvu. V Živalskem vrtu Ljubljana organizirajo vodenja za družine in posebne dogodivščine z živalmi, na katerih lahko njihovi obiskovalci kače spoznajo in tudi pobožajo. Take izkušnje po njenih navedbah pomagajo premagati predsodke, kar posredno pomeni tudi večjo varnost kač v naravi.

STA