STA

Ustavno sodišče zavrglo zahtevo Fidesa za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti

8. 04. 2026, 15:08 , posodobljeno: 8. 04. 2026, 17:32

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo zdravniškega sindikata Fides za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se v večini nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pogoj ogroženosti pravic delavcev ni izkazan, in je zahtevo zavrglo.

Celje - SploĹˇna bolniĹˇnica Celje - Zdravstvo - Protesti - Stavke - Stavka zdravnikov SB Celje - zdravniki - Ilustracija - Tematika - - Avtor: Andrej PetelinĹˇek

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo zdravniškega sindikata Fides za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se v večini nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu.

Foto: Andrej Petelinšek

LJUBLJANA > V sindikatu so vložili zahtevo za ustavno presojo členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu ali pri t. i. čistem zasebniku, to so členi 51.a, 53., 53.b, 53.c in 53.d.

51.a člen sicer določa, da se mora zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu ali pri koncesionarju, vključiti v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Pogoje za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pa določa 53. člen.

53.b člen je tisti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, saj določa, da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri enem ali več javnih zavodih, sklene pogodbo za krajši delovni čas ali podjemno pogodbo le v okviru javne zdravstvene mreže, za to pa potrebuje soglasje delodajalca. 53.c člen opredeljuje pogoje za sklepanje podjemne pogodbe, 53.d pa določa, da sme zdravstveni delavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim javnim zavodom, vendar največ za osem ur na teden.

Fides: Ustavno sodišče glede omejitve stavke v znatnem delu pritrdilo našim stališčem

V sindikatu Fides odločbo ustavnega sodišča, da so deli zakona o zdravniški službi v neskladju z ustavo, razumejo kot pomembno zmago pravne države in potrditev stališč zdravnikov, ki so dve leti opozarjali na protiustavnost. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je ustavno sodišče njihovim stališčem glede omejitve stavke v znatnem delu pritrdilo. Po njihovih navedbah je ustavno sodišče z odločitvijo pritrdilo, da pravice do stavke ni dopustno omejiti tako, da se ta v praksi izniči. Prepričani so, da je podalo tudi zelo jasno stališče, da je treba v določanje minimalne službe v času stavke vključiti tudi socialne partnerje, ne pa minimalnega obsega določati enostransko tekom stavke, kot je bilo to storjeno z izpodbijano zakonsko ureditvijo tekom stavke zdravnikov. Ustavno sodišče je po mnenju Fidesa tako po skoraj dveh letih od omejitve stavke potrdilo, da razširjen minimum delovnega procesa, ki je v praksi pomenil skoraj polno izvajanje dela, presega dopustne meje in posega v samo bistvo pravice do stavke. "V sindikatu Fides smo ves čas poudarjali, da naša stavka ni bila uperjena proti pacientom. Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena. Naše opozorilo je bilo usmerjeno proti ureditvi, ki je pod pretvezo zaščite pacientov širila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, ter s tem dejansko onemogočala stavko. Odločitev ustavnega sodišča v tem delu jasno potrjuje pravilnost teh stališč," so sporočili. Menijo, da odločba predstavlja tudi priložnost, da se v prihodnje vprašanja v zdravstvu rešujejo drugače, in sicer z dialogom, ob spoštovanju ustave in v korist tako bolnikov kot zdravstvenih delavcev.

Vložili so tudi zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti našteva, da mora imeti izvajalec zdravstvene določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in tretje alineje petega odstavka 3.a člena, ki določa, da zdravnik ne more samostojno opravljati zdravstvene dejavnosti, če prej ni bil vsaj dve leti zaposlen v zdravstvenem timu. Zahtevali so tudi oceno ustavnosti 5. člena, ki opredeljuje mrežo javne zdravstvene službe.

Kot so v sklepu pojasnili na ustavnem sodišču, so zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, tretje alineje petega odstavka 3.a člena, 5., 53.b, 53.c in 53.d člena zavrgli soglasno, prav tako pa so se soglasno strinjali, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo. Medtem so zahtevo za oceno ustavnosti 51.a in 53. člena zavrgli s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič.

Ustavno sodišče se ni spuščalo v presojo ugovorov vlade, da ni izkazan pogoj reprezentativnosti predlagatelja, in tudi ni odločalo o ponovnem predlogu predlagatelja za začasno zadržanje izpodbijanih določb, so še pojasnili.