Ustavno sodišče zavrglo pobudo Fidesa za oceno ustavnosti odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo zdravniškega sindikata Fides in zdravnika Milenka Stankovića za oceno ustavnosti odloka, ki določa zdravniške storitve v času aktualne stavke zdravnikov. Ocenilo je, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Fidesa za oceno ustavnosti 
odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke. Foto: Marko Vavpotič
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Fidesa za oceno ustavnosti odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke. Foto: Marko Vavpotič

LJUBLJANA > Pobudnika Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in zdravnik Milenko Stanković, podpredsednik Fidesa, sta pobudo na ustavno sodišče vložila, ker ocenjujeta, da odlok posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. Odlok, ki ga je sprejela vlada, po mnenju Fidesa ne more predstavljati pravne podlage, na kateri bi lahko vlada določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa, "saj je ta zelo jasno in konkretno določen v zakonu".

Fides vložil pobudo in ne zahteve

Ustavno sodišče ugotavlja, da Fides sodi med kvalificirane predlagatelje, ki imajo po zakonu o ustavnem sodišču (ob izpolnjenosti pogoja ogroženosti pravic delavcev) na voljo zahtevo. Vendar pa iz obravnavane vloge v tej zadevi izhaja, da vlaga pobudo in ne zahteve. V posebnem delu vloge utemeljuje namreč svoj pravni interes, ki ga je treba izkazati le primeru vložitve pobude. Poleg tega tudi izrecno predlaga sprejem pobude v obravnavo.

Kot navaja ustavno sodišče, prvi pobudnik, torej Fides, v vlogi sicer omenja, da so bile z odlokom ogrožene pravice delavcev (njegovih članov) in da je pobudo upravičen vložiti na podlagi prvega odstavka 23.a člena zakona o ustavnem sodišču, kar bi potencialno lahko kazalo na to, da vlaga zahtevo. Vendar pa omenjene navedbe podaja le v okviru navedb o pravnem interesu in ne kot samostojne navedbe.

Kot so dodali na ustavnem sodišču, z navedbami o obstoju pravnega interesa sindikat kot predlagatelj tudi ne more utemeljiti obstoja ogroženosti delavcev kot enega od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da lahko sindikat vloži zahtevo. Vse navedeno pa kaže na to, da prvi pobudnik vloge ne vlaga v svojstvu predlagatelja, temveč v svojstvu pobudnika, kot se tudi sam ves čas imenuje.

Sodišče pričakuje strokovno in kvalitetno obrazložene vloge

Ob tem ustavno sodišče izpostavlja, da se od kvalificiranih udeležencev postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov "utemeljeno pričakuje, da bodo njihove vloge strokovno in kvalitetno obrazložene". "Zato je najmanj, kar lahko ustavno sodišče pričakuje od njih (in v tem okviru tudi od prvega pobudnika), da to, da vlagajo vlogo kot kvalificirani predlagatelji, iz vloge povsem jasno izhaja. Temu kriteriju prvi pobudnik nedvomno ni zadostil," so zapisali v odločbi.

Pravno sredstvo, s katerim bi lahko prvi pobudnik pred ustavnim sodiščem izpodbijal odlok in tako varoval interese svojih članov, je zato zahteva. Zato prvemu pobudniku po navedbah sodišča že iz tega razloga ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pobude, četudi gre za predpis, ki učinkuje neposredno, so navedli.

Kot so ob tem pojasnili, je bistvena razlika med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na podlagi pobude, in tistim začetem z zahtevo, da postopek po pobudi vsebuje dodatno fazo - postopek preizkusa pobude. V tej fazi lahko ustavno sodišče pobudo zavrne ali jo sprejme v obravnavo. Postopek, ki je začet z zahtevo, te vmesne faze postopka ne vsebuje.

Stanković ni navedel, kako je z odlokom omejena njegova pravica do stavke

Drugi pobudnik, zdravnik Stanković, izpostavlja, da naj bi bilo z odlokom poseženo v njegovo ustavno pravico do stavke. Kot so zapisali na ustavnem sodišču, pa iz njegovih navedb ni mogoče razbrati, kako zatrjevano povečan obseg storitev, ki naj bi jih morali opravljati zdravniki med stavko po izpodbijanem odloku, vpliva na njegov pravni položaj.

"Povedano drugače, drugi pobudnik v pobudi ne navede, katere storitve iz odloka mora dejansko opravljati in kako je na ta način z odlokom omejena njegova pravica do stavke. Glede na to drugi pobudnik ni izkazal, ali izpodbijani odlok sploh učinkuje nanj in da bi se z ugotovitvijo protiustavnosti odloka izboljšal njegov pravni položaj. Zato tudi drugi pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude," so zapisali.


Najbolj brano