Uroš Brežan: Naredil sem vse, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče

LJUBLJANA > Uroš Brežan je danes v izjavi za javnost, po kateri ni odgovarjal na vprašanja novinarjev, dejal, da ga je premier Robert Golob v ponedeljek popoldne povabil na pogovor in mu povedal, da se njuni poti razhajata. “Razumem in spoštujem, da si premier želi na mojem mestu nekoga, ki bo bolj kompatibilen z njegovimi pogledi,” je dejal.

Na Primorskem, zlasti v Istri in na Krasu, si bodo mandat primorskega ministra Uroša Brežana, sicer nekdanjega tolminskega župana, zapomnili zlasti po njegovih prizadevanjih, da se na področju vodooskrbe Istre in kraškega zaledja naredi korak naprej. Minister Brežan je kmalu po katastrofalni suši poleti 2022, zaradi katere so v Istro vodo dovažali s cisternami, v ta namen tudi imenoval posebno delovno skupino. Vlada je na ministrov predlog opustila vse aktivnosti za sporno zajezitev Suhorce v Brkinih in se odločila, da bo Istra na srednji rok dodatno pitno vodo dobila z vzpostavitvijo skupnega regijskega vodovodnega sistema za vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja, torej s povezavo s kraškim in postojnskim vodovodom, o čemer je minister letos poleti z župani vpletenih občin tudi sklenil dogovor. Ena od možnosti dolgoročne rešitve pa je gradnja akumulacije v Kubedu, a so v zvezi s tem postopki še na začetku. Za komentar smo ob ministrovem odstopu zato zaprosili koprskega župana Aleša Bržana. “Sodelovanje z ministrom Brežanom je bilo sicer korektno, a nas še ni pripeljalo do točke, v kateri bi lahko z gotovostjo trdili, da imamo jasno rešitev za dolgoročno, učinkovito in varno vodooskrbo slovenske Istre. Zato upam, da bo njegov naslednik na ministrskem položaju problematiki pitne vode v naši regiji namenil še več pozornosti in pospešil vse postopke, ki jih mora država izpeljati, da bi izpolnila svojo dolžnost do naših občank in občanov.”

Odstopno izjavo mu je poslal v sredo popoldne, svoj odstop pa v času priprave zakona o obnovi po poplavah obžaluje, “saj bi prav zdaj, v času priprave zakona o obnovi, morali vladni resorji najbolj intenzivno sodelovati, še bolj pa na terenu skupaj iskati rešitve na prizadetih območjih”.

Premier Robert Golob je v sredo pojasnil, od kod izvira izguba zaupanja v Brežanovo delo. Kot je dejal, je bilo po avgustovski ujmi treba reorganizirati delo na marsikaterem ministrstvu, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa to ni steklo dovolj hitro. "Zato je to ministrstvo postalo ozko grlo, ministrstvo ni bilo dovolj odzivno, številne pripombe so prihajale tudi z drugih resorjev," je pojasnil Golob.

Brežan je zatrdil, da je po poplavah z ekipo naredil vse, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče. Spomnil je, da so “v zadnjem času okrepili tako ekipo na ministrstvu kot tudi direkcijo za vode za zahtevno delo, ki nas čaka v prihodnje. Zagotovili smo dodaten kader za odpravo posledic naravnih nesreč, v na vladi sprejetih proračunih za leti 2024 in 2025 so zagotovljena dodatna sredstva za urejanje vodotokov, ki mora poleg izvedbe protipoplavnih ukrepov postati prioriteta ministrstva in ključen del strategije prilagajanja podnebnim spremembam”.

Brežan je izpostavil tudi področje varstva narave, ki so mu dali večji pomen in ga dvignili na raven direktorata. “Zato mi je žal, da v prihodnje ne bom več vodil te dobre ekipe,” je dejal.

Brežana skrbi področje urejanja prostora, saj, kot pravi, “tudi v kontekstu popoplavne obnove ponuja dve skrajni možnosti: na eni strani dolgoročne rešitve, ki so strokovno utemeljene in družbeno sprejemljive, na drugi strani hitre, všečne rešitve, pogosto v korist le posamičnim interesom, dolgoročno pa družbi in posameznikom prinašajo veliko več škode kot koristi. To je tudi lekcija, ki nam jo je narava dala zadnje poletje”.

Prepričan je, da je pred odločevalci velika odgovornost, ki daleč presega le neposredno prizadete po poplavah: “Gre za širok družbeni konsenz o prostoru in naši prihodnosti, ki ga lahko dosežemo le skupaj s stroko, angažirano civilno družbo in lokalnimi skupnostmi. Rešitve pa morajo biti v najširšem javnem interesu.” Ob koncu se je zahvalil ekipi, strokovnjakom in predstavnikom lokalnih skupnosti, s katerimi je sodeloval.

Župani po odhodu Brežana pričakujejo hitro sanacijo po poplavah

Župani nekaterih občin, ki so bile najbolj prizadete v avgustovski ujmi, so se na odstop ministra Uroša Brežana odzvali zadržano. Pričakujejo predvsem, da bo z zamenjavo na čelu ministrstva za naravne vire in prostor sanacija na terenu hitro in intenzivno tekla ter da bodo izpolnjene dane obljube.

Če menjava glave pomeni, da se bo tudi telo spremenilo, potem je ministrov odhod najbrž v redu, je dejal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, ki je sicer glede učinka odstopa skeptičen. Po njegovih besedah na terenu predvsem pogrešajo aktivno vlogo vlade oziroma obljubljenih vladnih komisij in tehničnih pisarn. A boji se, da Brežanov odstop ne bo vplival na končni izplen, kot si ga želijo.

Kot je opozoril, gre na ministrstvih za ustaljene službe, kjer “verjetno zelo težko spreminjajo kar koli v svojih glavah, sploh ker niso bili neposredno prizadeti”. En sam minister v tako kratkem času niti ne more narediti take velike spremembe, da bi se to poznalo na terenu, je dodal.

“Ne rečem, da niso odzivni, kadar koli sem poklical ali ministra ali Boštjana Šefica (vodja vladne službe za obnovo, op. a.) ali še koga drugega, se mi zmeraj javijo, tako da bom rekel, njihova odzivnost je v redu. Bolj pa manjka res realizacija na terenu, se pravi, pogrešamo človeka, ki bi ga lahko že zdaj vključili v postopke pripravljanja teh naših nerodnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov,” je dejal.

Tako bi lahko po njegovem prepričanju veliko hitreje izdajali potrebna dovoljenja za predvidene nove objekte. To sicer ni samo stvar ministra, ampak mnogih služb kakšno stopnjo nižje. “To so ljudje, ki pa udobno sedijo na drugi strani Trojan in razmišljajo pač po svoje,” pravi Naraločnik.

Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost, saj da Občina Ljubno ob Savinji od ponedeljka očitno ostaja še brez zadnjih bagrov, ki so jih sami priskrbeli. “To je pa tisti strah, ki nas preveva. Ne vem, kdo se pogovarja, dogovarja in odloča o tem v Ljubljani, za nas so pomembne žlice naplavin, ki jih bagerji zmečejo iz vodotokov,” je opozoril Naraločnik.

Po besedah župana Občine Dravograd Antona Preksavca se je v avgustovski ujmi pokazalo, da na mestu ministra potrebujemo človeka, ki je zmožen hitro in odločno ukrepati, poleg tega pa mora ob sebi imeti ekipo, ki bo zmožna to odločnost ministra prenašati na izvršilne ravni.

“Upam, da bo z novim ministrom to tako, da se bo vodotokom posvečala prepotrebna skrb, ne samo sedaj ob poplavah, ampak tudi na splošno, da bo vzpostavljen nadzor nad izvajanjem del, ki je v pristojnosti direkcije za vode, da ne bomo trepetali ob vsakem malo večjem dežju,” je dodal župan.

Strinja se s trditvami, da bi dela na vodotokih po ujmi morala potekati hitreje in odločneje ter z neko neposredno podporo ministra, ki pa je ob tej ujmi verjetno v taki “količini in obliki žal ni bilo”, je dejal Preksavec.

Župana Občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža je menjava ministra Brežana presenetila. “Bil je res dober minister. Cenim njegove županske izkušnje, bil je veliko na terenu, med ljudmi. Upošteval je, kar mu je rekla stroka in kar so mu povedali ljudje in res me čudi, da je bil ravno on, ki je odličen operativec, zamenjan,” je dejal Čadež.

Po njegovem prepričanju takšnega ministra, kot je bil Brežan, že nekaj časa ni bilo. Zadovoljen je bil tudi z njegovim odzivom na poplave. “Vidi se, da ima izkušnje, da ve, kaj je treba. Upam, da bo novi minister deloval podobno, bolje bo težko,” je dejal Čadež, ki Brežana ceni tudi kot poštenega in srčnega človeka.

Škofjeloški župan Tine Radinja je povedal, da so bili v Škofji Loki veseli ministrovih dveh obiskov, na katerih je izražal podporo in obljube za pomoč države pri nujnih hitrih sanacijskih ukrepih. “Od prihodnjega ministra pričakujem enako, da bomo vsi akterji delovali skupaj usklajeno, da se bodo obljube in roki držali, da bomo čim prej lahko pomagali čim več ljudem,” je izpostavil Radinja.

Ob tem je poudaril, da je ključen sam sistem, ki mora delovati, za kar mora vsak v sistemu svoje narediti. Posebej je opozoril na problematiko Direkcije RS za vode, ki je bila, kot je dejal, očitno leta kadrovsko in finančno podhranjena ter ji bo treba omogočiti, da bo lahko delala tisto, kar občani in državljani potrebujejo, to je predvsem zagotavljala poplavno varnost.