Turki, ki gradijo drugi tir, so prelisičili slovenske podizvajalce, ki ostajajo brez plačila

Nova slaba novica za slovenska podjetja, ki so kot podizvajalci turškega gradbinca sodelovala pri gradnji drugega tira Divača-Koper. Zakaj od Turkov ne bodo mogla izterjati neplačanih dolgov? In kdo je za to vedel?

OSP > Slovenski podizvajalci turškega gradbinca Yapi Merkezi, ki so pri gradnji 1,1 milijarde evrov vrednega drugega tira železniške proge Divača-Koper ostali brez plačila, so doživeli nov hladen tuš. Po naših informacijah je namreč več domačih podjetij, ki so še lani delala na projektu, v zadnjih tednih ugotovilo, da od Turkov ne bodo mogli izterjati dolgov. Razlog: pogodbe, ki so jih sklenili z ljubljansko podružnico družbe Yapi Merkezi, temeljijo na švicarskem pravu. Pri tem določajo, da za reševanje sporov niso pristojna sodišča v Sloveniji, ampak arbitražno sodišče v Ženevi.

To v praksi pomeni, da bi se morebitni stroški izvršilnih in drugih postopkov, ki bi jih sprožili podizvajalci, zelo verjetno merili v sto tisoče evrih, če ne celo v milijonih. V več primerih bi bili ti stroški celo višji od glavnice dolga. Poročali smo že, da naj bi Yapi Merkezi podizvajalcem skupaj dolgoval že skoraj 20 milijonov evrov.

Zaradi švicarskega prava v pogodbah bi se morebitni stroški izvršilnih in drugih postopkov, ki bi jih sprožili podizvajalci družbe Yapi Merkezi, zelo verjetno merili v sto tisoče evrih, če ne celo v milijonih.

Kako je uporaba švicarskega prava sploh mogoča pri projektu, ki ga v večini financira država, s skoraj 300 milijoni evrov pa tudi Evropska unija? In kdo je za to vedel?

Podizvajalci z izvršbami na sodišča, ki pa so jih zavrnila

Kot smo izvedeli, naj bi posamezni podizvajalci “švicarsko” določilo v pogodbi opazili šele pred tedni, ko so z izvršilnimi postopki želeli izterjati denar od Turkov. Sodišča v Sloveniji so jih zavrnila, ker po pogodbi zanje niso pristojna.

Turki so sicer na gradbišču drugega tira delali s tremi gospodarskimi subjekti: prek dveh podružnic (v Ljubljani in Dekanih) in podjetja YM Construction, registriranega v Sloveniji. Po naših informacijah imajo določila o švicarskem pravu v pogodbah podizvajalci, ki so delali za eno od podružnic. Kaj je z ostalimi, za zdaj ni znano.

“Po sporazumu, ki ga imamo, ne smemo dajati nobenih izjav medijev preden zanje ne pridobimo soglasja podjetja 2TDK. Zato vam predlagamo, da se obrnete nanj,” so na več naših vprašanj odgovorili iz ljubljanske podružnice družbe Yapi Merkezi, ki je bila ustanovljena spomladi 2021. Iz pojasnil podjetja 2TDK, ki vodi projekt gradnje drugega tira, pa je mogoče razbrati, da za sporna določila v pogodbah med Turki in slovenskimi podizvajalci niso vedeli.

“Družba 2TDK je pred nedavnim neuradno izvedela, da je družba Yapi Merkezi Construction d.o.o., ki je nominirani podizvajalec Yapi Merkezi (Turčija), z nekaterimi svojimi podizvajalci želela pri vprašanju terjatev v zvezi z začetim izvršilnim postopkom uveljaviti arbitražno klavzulo v Švici in švicarsko pravo,” so poudarili v podjetju 2TDK, ki ga od marca 2023 vodi Matej Oset.

Se še spomnite švicarskega prava pri TEŠ6?

Leta 2021, ko so v 2TDK s konzorcijem Kolektorja in Turkov podpisali skupaj 628 milijonov evrov vredni pogodbi o gradnji dveh od treh sklopov projekta, je podjetje vodil Pavle Hevka, pred njim pa Dušan Zorko. “Ne spomnim se, da bi me kdaj o tem posebej obvestili. Na položaj sem prišel, ko je bil razpis že objavljen in po tem, ko so izvajalcem že priznali usposobljenost za izvedbo del. Verjamem, da je šel razpis čez številne roke pravnikov in inženirjev, torej Družbe za razvoj infrastrukture (DRI),” nam je dejal Hevka.

Uporaba švicarskega prava v pogodbah je načeloma v nasprotju tako z zakonodajo o javnem naročanju kot prakso državnih podjetij v Sloveniji. Najbolj zloglasen primer njene uporabe v Sloveniji je bila pogodba med Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in francoskim Alstomom o dobavi opreme za blok 6 iz leta 2008. Za reševanje sporov je določala arbitražo na Dunaju, ki se je 14 let pozneje končala s poravnavo, po kateri je Holding Slovenske elektrarne (HSE) skupaj prejel 261 milijonov evrov.

Kot že omenjeno, gre v primeru drugega tira za neposredna pogodbena razmerja med turško družbo in podjetji iz Slovenije. Toda Yapi Merkezi je eden od izvajalcev pri projektu, ki ga država ne le večinsko financira, ampak celo upravlja prek posebej za to ustanovljenega podjetja v njeni lasti.

Turki posameznim podjetjem dolgujejo milijonske zneske

Družba Yapi Merkezi je pri projektu drugega tira uradno nominirala 18 slovenskih in tujih podizvajalcev. Toda dejansko število podjetij, ki so delala na gradbišču, je bilo precej večje. Koliko denarja jim dolgujejo Turki, uradno ni mogoče izvedeti, pojasnil iz Yapi Merkezija nismo uspeli dobiti. Več neuradnih virov nam je potrdilo, da Turki posameznim slovenskim podjetjem dolgujejo tudi milijonske zneske.

“Družba 2TDK nima podatka o tem, za koliko podizvajalcev konkretno gre in kakšne vsote so zatrjevane kot neporavnane obveznosti, saj o vseh nenominiranih podizvajalcih, ki sodelujejo na projektu, ne prejemamo konkretnih informacij. Družba 2TDK pa zahteva od vodilnega partnerja in od Yapi Merkezija, da Yapi Merkezi vse upravičene terjatve poravna nemudoma,” so sporočili iz 2TDK.

Že prejšnji teden smo razkrili, da je družba Yapi Merkezi zaradi finančnih težav na gradbišču drugega tira ostala brez pomembnega dela gradbene operative. Po neuradnih informacijah naj bi ji zaradi neplačevanja računov praktično zmanjkalo tako strojev kot delavcev.

23-milijonski aneks in podaljšanje roka za izvedbo del

Čeprav so v družbi 2TDK zanikali, da bi se Turki iz projekta umaknili, so njihovi predstavniki že obvestili vodstvo 2TDK, da svojega dela projekta ne bodo zmogli končati. Glavnino del na drugem tiru naj bi tako prevzel Kolektor kot partner v konzorciju. Turki pa naj bi z manjšim delom operative ostali le še na odseku med Divačo in Črnim Kalom. Gre za končni epilog finančnih težav turškega gradbinca, ki se vlečejo že skoraj leto dni. V 2TDK pa so pred dnevi prižgali tudi zeleno luč za finančni aneks zaradi podražitev del. “Nova pogodbena vrednost za odsek Črni Kal - Koper tako znaša 251 milijonov evrov brez DDV oziroma 23,3 milijona evrov več,” so navedli.

“2TDK nima vpliva na višino teh podražitev, saj določanje indeksa temelji na podražitvah cen, materiala, storitev, ki jih obračunava za to pristojna institucija,” so poudarili v državnem podjetju. Dodali so, da projekt drugi tir ostaja v okviru potrjene investicijske vrednosti. Novi, podaljšani rok za izvedbo gradbenih del je 31. marec 2026.

---