Tudi Primorska je, sicer za las, glasovala proti zakonu

PRIMORSKA • V 2. volilni enoti, ki jo v grobem lahko posplošimo kot primorsko volilno enoto, je na nedeljskem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja neozdravljivo bolnih glasovalo 38,6 odstotka upravičencev, kar pomeni, da je bila udeležba nekoliko nižja kot na državni ravni, kjer je znašala slabih 41 odstotkov. Nekaj več kot 40.600 primorskih glasov proti zakonu je zadostovalo za tesno zmago (50,6 odstotka) pobudnikov referenduma - zakon je podprlo nekaj manj kot 39.700 primorskih volilcev (49,4 odstotka). V praksi to pomeni, da je proti zakonu na Primorskem glasovalo več kot 23 odstotkov vseh volilnih upravičencev, s čimer je bil tudi na Primorskem dosežen zavrnitveni kvorum (ob že prej omenjeni večini glasov proti zakonu), ki pa na ravni volilnih enot ne igra nobene vloge.

Najvišjo podporo je zakon prejel v volilnem okraju Koper I (mesto), kjer je zakon podprlo nekaj manj kot 65 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma (udeležba v okraju je bila nekaj več kot 30-odstotna), približno enak delež volilcev je ob podobni udeležbi zakon podprl tudi v Piranu, medtem ko je v Izoli za zakon glasovalo dobrih 62 odstotkov. Volilni okraji Sežana, Nova Gorica 2 (mesto) in Koper 2 (zaledje mesta) so namenili približno 55-odstotno podporo zakonu.

V volilnem okraju Ajdovščina, ki se lahko pohvali z eno višjih volilnih udeležb v celotni državi - znašala je nekaj več kot 50 odstotkov - je proti zakonu glasovalo kar 69 odstotkov vseh, ki so se podali na volišča. V tolminskem volilnem okraju je zakonu nasprotovalo nekaj več kot 60 odstokov udeležencev, v ilirskobostriškem 58, v volilnem okraju Idrija pa še za odstotno točko manj udeležencev, med tem ko je v volilnem okraju Nova Gorica 1 (zaledje mesta) in Postojna proti zakonu glasovalo približno 55 odstotkov udeležencev referenduma. •