Stavbna zemljišča niso vsa enaka

SLOVENIJA > Prodaja dela parcele po izgradnji hiše, skupna zemljišča za gradnjo dvojčkov in nejasno razmerje med stavbo in zemljiščem so bile dolgoletna stalnica slovenskega nepremičninskega prostora. Prakse, ki so bile administrativno enostavne, so sčasoma povzročile pravno negotovost, spore med lastniki in nepregledno stanje v evidencah. Z zadnjimi spremembami zakona o urejanju prostora država na tem področju postavlja jasnejša in strožja pravila, ki bodo pomembno vplivala na promet z nepremičninami, investicijske odločitve in uporabo stavbnih zemljišč.

Najpomembnejša novost zadnjih sprememb omenjenega zakona, ki začne veljati 5. januarja, je jasna in pravno zavezujoča povezava med stavbo in zemljiščem, na katerem stoji. Z uvedbo obveznega evidentiranja gradbenih parcel v katastru in zemljiški knjigi se po besedah mag. Matije Kralja z ministrstva za naravne vire in prostor končuje dolgoletna praksa prostega razkosavanja zemljišč, ki je v prostoru povzročila številne pravne in dejanske zaplete. Gre za spremembo, je prepričan, ki bo imela neposreden vpliv na promet z nepremičninami, investicije in dolgoročno tudi na dostopnost stanovanj. Kot poudarja, zakon ne posega le v postopke načrtovanja, temveč vzpostavlja nov sistem razumevanja stavbnih zemljišč in njihove uporabnosti.