Slovenija kandidira za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino
Slovenija je minuli teden v Parizu, med 47. zasedanjam Unescovega odbora za svetovno dediščino, predstavila kandidaturo za članstvo v omenjenem odboru. V primeru uspeha bo članica odbora vse do leta 2029.
LJUBLJANA > Medresorski projekt kandidature vključuje ministrstva, ki sodelujejo z Unescom. Dejavnosti po vsebinski plati usmerjajo na ministrstvu za kulturo v sodelovanju z javnimi zavodi na področju kulture.
Kot so včeraj sporočili z ministrstva za kulturo, bodo volitve v omenjeni medvladni odbor na 25. zasedanju generalne skupščine držav pogodbenic konvencije o svetovni dediščini konec novembra v Parizu.
Slovenski strokovnjaki se redno udeležujejo Unescovih zasedanj, sodelujejo v več medvladnih odborih in delovnih telesih, s čimer aktivno prispevajo k razmisleku o prihodnosti konvencije in vzdržnosti sistema svetovne dediščine.
47. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino pod vodstvom Bolgarije poteka od 6. do 16. julija na sedežu Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v Parizu.
Za 12 sedežev se poteguje 21 držav
Sedem sedežev v omenjenem odboru je namenskih, pet odprtih. Slovenija se poteguje za sedež v II. elektoralni skupini, kjer je na voljo en sedež. Zanj se poleg Slovenije potegujejo še Armenija, Azerbajdžan, Češka in Poljska. Neizbrane države - 14 njih - se bodo v drugem krogu potegovale za enega izmed petih odprtih sedežev, pri čemer mora ena izmed petih držav biti izbrana prvič.
196
držav je podpisalo konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine
Kandidatura je pomembna tako na nacionalni kot na mednarodni ravni
“Kandidatura Slovenije za 21-članski Unescov odbor je pomembna tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Na nacionalni ravni, saj temelji na uveljavljanju konvencije na strokovnih temeljih, jasni metodologiji, kompetentnih strokovnjakih in aktivnem vključevanju skupnosti. Na mednarodni ravni pa, ker nadgrajuje aktivnosti v okviru konvencije na strokovni ravni, krepi mednarodno sodelovanje in prepoznavnost Slovenije v Unescu,” so ob kandidaturi sporočili z Ministrstva za kulturo.
Upoštevajoč pretekle izkušnje, ustvarjalne pristope in prepričanje, da je dediščina ključnega pomena za kakovostno bivanje, blaginjo skupnosti in trajnostni razvoj, bo Slovenija kot članica odbora za svetovno dediščino vedno delovala v dobro dediščine in skupnosti ter se pri tem povezovala z vsemi državami pogodbenicami konvencije, so še navedli.
Slovenija se poteguje za sedež v II. elektoralni skupini, kjer je na voljo en sedež. Zanj se poleg Slovenije potegujejo še Armenija, Azerbajdžan, Češka in Poljska. Neizbrane države - 14 njih - se bodo v drugem krogu potegovale za enega izmed petih odprtih sedežev, pri čemer mora ena izmed petih držav biti izbrana prvič.
Slovenija je kandidaturo za medvladni odbor državam članicam konvencije o svetovni dediščini predstavila na sprejemu, ki ga je minuli torek pripravilo slovensko veleposlaništvo v Parizu.
Dediščina je pomemben del naših življenj
Na predstavitvi je kot predstavnica ministrstva za kulturo sodelovala generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel, ki je v nagovoru poudarila, da je ideja o kandidaturi za ta medvladni odbor zorela dolgo časa, dozorela pa je skozi strokovno delo zadnjih let in oblikovanje široke skupine sodelavcev za svetovno dediščino.
“Slovenija verjame, da je dediščina pomemben del kakovostnega življenja posameznika in skupnosti, je gibalo dialoga in sodelovanja ter vir navdiha in naklonjenosti. V tem duhu bomo delovali v odboru, saj odlično mednarodno sodelovanje že dokazujejo večnacionalni vpisi na seznam svetovne dediščine in naša skrb za skupno dediščino,” je pojasnila.
Slovenija je že vrsto let aktivna država pogodbenica konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki združuje 196 držav sveta v prizadevanjih za celostno ohranjanje dediščine, pomembne za vse človeštvo.
Slovenski strokovnjaki se redno udeležujejo Unescovih zasedanj, sodelujejo v več medvladnih odborih in delovnih telesih, s čimer aktivno prispevajo k razmisleku o prihodnosti konvencije in vzdržnosti sistema svetovne dediščine. Načela in mehanizme konvencije uveljavljajo na nacionalni ravni, pri obravnavi ključnih vprašanj upoštevajo mednarodni okvir in pri tem sodelujejo z mednarodnimi strokovnimi združenji in državami za redno izmenjavo znanj, izkušenj in praks, so še sporočili iz ministrstva za kulturo.
