Slavec: “Kmet bi moral najprej ceniti samega sebe”

Slovenija
, posodobljeno:

Kmetje bi morali bolj ceniti svoje delo in ne prodajati živine po ceni, ki zanje lahko pomeni bankrot, meni kmet Gregor Slavec. “Vse, kar je pod sedmimi evri, je za kmeta izguba,” dodaja. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa opozarja, da je vsak v verigi samostojen pri odločanju o cenah, tudi trgovci, zadnje odločitve pa ocenjuje kot “nesrečne”.

Ta teden je med kmeti in kmetijskimi organizacijami završalo 
zaradi ponudbe govejega mesa dveh trgovcev po znižani ceni.
Ta teden je med kmeti in kmetijskimi organizacijami završalo zaradi ponudbe govejega mesa dveh trgovcev po znižani ceni.Boštjan Bensa

PRIMORSKA > Ta teden je med kmeti in kmetijskimi organizacijami završalo zaradi ponudbe govejega mesa dveh trgovcev po izredno nizki ceni. Oglasila se je Zveza slovenske podeželske mladine, ki je akcijo prodaje mesa po polovični ceni označila za razvrednotenje živil na trgovskih policah in tudi razvrednotenje sheme Izbrana kakovost, pod katero se živila prodajajo.

“Živila na trgovskih policah so s tem popolnoma razvrednotena, potrošnik ima močno izkrivljeno sliko o realni vrednosti hrane, razvrednoti pa se tudi shema Izbrana kakovost Slovenije in delo kmeta,” so zapisali. Nestrinjanje z načinom ponudbe prehranskih izdelkov, konkretno govejega mesa, je izrazilo tudi več organizacij kmetov, med njimi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije.

4

evre okvirno znaša odkupna cena kilograma govedine od kmeta

Samostojne odločitve

Pristojni, tako varuh odnosov v preskrbi verige s hrano Igor Hrovatič kot tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, so se osredotočili predvsem na dejstvo, da se takšne akcije živil izvajajo skozi shemo Izbrana kakovost. Kot je dejal minister, je prišlo do podcenjevanja sheme, ki poteka od 2016 in za katero država namenja kar nekaj milijonov evrov s ciljem, da bi omogočila boljše odnose v verigi in dvignila osveščenost med potrošniki o pomenu kakovostne hrane, ki je pridelana in predelana v Sloveniji. “Potrošnikom namreč dajemo vtis, da se lahko hrana pridela oziroma proizvede po tako nizkih cenah,” je poudaril minister.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar sicer opominja, da je vsak člen živilsko-predelovalne verige suveren in samostojno sprejema odločitve v zvezi s cenami, ki jih ponuja.

Aleš Kuhar

agrarni ekonomist

“Vsak člen živilsko-predelovalne verige je suveren in samostojno sprejema odločitve v zvezi s cenami, ki jih ponuja.”

Aleš Kuhar (Foto: Borut Živulovič/BOBO)

“Tu je trgovec neposrečeno in prozorno z namenom šokiranja in izstopanja postavil zelo nizko ceno. Ali je to v kontekstu Izbrane kakovosti primerno ali ne? Pravilnik ne določa minimalnih cen, gotovo pa je to kontraproduktivno sami ideji izbrane kakovosti. Ta gotovo sporoča, da gre za nadgradnjo, višjo stopnjo nadzora, predvsem pa izključno poreklo slovenskega izvora,” ocenjuje Kuhar. “Tu gre za nesrečne odločitve, a kot rečeno, trgovci so pri tem že dolgo časa neodvisni.”

Gregor Slavec

prevzemnik kmetije

“Ni mi jasno, kako si lahko kmet sploh privošči prodati meso po 3,5 ali štiri evre, kolikor znašajo odkupne cene kilograma govejega mesa v klavnici.”

Štirje evri na kilogram pomenijo razvrednotenje

Da gre v takšnih in podobnih primerih bolj za razvrednotenje dela kmeta, ki popušča pri prodaji mesa po že tako nizkih cenah, pa je prepričan Gregor Slavec, prevzemnik ekološke in izobraževalne kmetije v Knežaku. “Ni mi jasno, kako si lahko kmet sploh privošči prodati meso po 3,5 ali štiri evre, kolikor znašajo odkupne cene kilograma govejega mesa v klavnici. Najprej bi moral kmet ceniti samega sebe in reči, da mesa ne bo prodal po nižji ceni, saj bo sicer bankrotiral, kar pomeni tudi propad kmetije,” meni Slavec. “Če imaš žival na paši in jo prodaš za tri evre na kilogram, to pri dvestokilogramski živali nanese 600 evrov, žival pa si hranil leto in pol, ko je pojedla za 800 evrov hrane. Saj nam že zdrava kmečka pamet pove, da to ni rentabilno. Kako si kmet lahko privošči kaj takšnega, niti meni ni jasno,” ugotavlja Slavec.

Gregor Slavec

Cena, po kateri potrošniki kupimo kilogram govedine v trgovini, namreč še zdaleč ni enaka ceni, po kateri kmet kilogram tega mesa proda. Aleš Kuhar poudarja, da v prvi vrsti govorimo o različni ravni cen: “Kmetje ne prodajajo mesa, pač pa živino, vrednost te živine vstopa v oskrbno verigo živilsko-predelovalne industrije, kjer se dogajajo transformacije živih živali v mesne izdelke in meso. Temu se prištejejo stroški živilske industrije, ki potem definirajo prodajno ceno živilskemu podjetju oziroma trgovcu. Ta nato doda še svoje stroške, kar oblikuje maloprodajno ceno.”

V KGZS, kjer spremljajo in poznajo okvirne odkupne cene pri kmetu, pravijo, da so te tačas okoli štirih evrov za kilogram mesa govedine. “Po primerjavi z drugimi evropskimi državami in povprečjem EU je ta cena med najnižjimi. Če upoštevamo te podatke, bi morala biti odkupna cena za kilogram mesa govedine vsaj 4,5 evra,” poudarjajo.

Slavec je prepričan, da bi odkupna cena od kmeta morala znašati vsaj sedem evrov za kilogram govejega mesa. “Vse, kar je pod sedmimi evri, je za kmeta izguba. Kje so tu še vsi ostali deležniki, klavnica, trgovci, ki imajo svoje marže.”

Toda zakaj je odkupna cena od kmeta določena na omenjeni ravni in ne više? Slavec meni, da se del odgovora skriva tudi v tem, da kmet proda žival po vsakršni ceni, samo da pridobi nekaj kapitala, ki se vrti v kmetiji, četudi gre za negativni kapital. “Vidim že v okolici, da so ljudje pripravljeni dati v klavnico za vsako ceno. Zakaj, mi ni jasno in bi o tem lahko pisali knjige. Ali ne naredijo kalkulacije ali pa je krivo tudi to, da je večina kmetov v pokoju, mladih kmetov ni, starejši, ki pa imajo že zagotovljen nek mesečni dohodek, pa si ne delajo smiselne kalkulacije, kaj pomeni, če prodajo po nižji ceni,” ugotavlja Slavec.