Sindikati proti izjemam pri minimalni višini božičnice

LJUBLJANA • Sindikati so ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti med tednom posredovali svoje predloge glede vladnega predloga zakona o izplačilu zimskega prejemka. Neuradno bi ga poimenovali zimski regres, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.

Sindikati naj bi vztrajali, da se kot minimalna višina zimskega prejemka določi minimalna plača v Sloveniji. To naj bi se uvedlo postopoma; letos bi znašala polovico minimalne plače, prihodnje leto dve tretjini minimalne plače, v letu 2027 pa bi nato dosegla višino minimalne plače.

Cilj: zimski prejemek naj postane prava 14. plača

Ob tem naj bi nasprotovali določbi 7. člena predloga zakona, ki omogoča izplačilo v višini ene osmine minimalne plače v letošnjem letu. Ta člen naj bi se po mnenju sindikatov črtalo oz. dopolnilo tako, da se v primeru izplačila manjšega zneska delodajalcu naloži obveznost, da do končnega roka izplačila (31. marca naslednjega leta) zagotovi izplačilo preostale razlike do polne višine zimskega prejemka.

Postopna uveljavitev polne višine prejemka naj bi po mnenju sindikatov omogočilo postopno finančno prilagajanje delodajalcev, obenem pa bi bil določen jasen cilj, da postane zimski prejemek prava 14. plača, kot jo poznajo v nekaterih drugih evropskih državah.

Božičnica vsem v enaki višini, izplačilo naj ne vpliva na socialne transferje

Sindikati se zavzemajo, da pri višini božičnice ni izjem, "da se izplača vsem v enaki višini in da se upošteva princip, kakršen velja pri regresu za letni dopust", je po današnjem sestanku z ministrom za delo Luko Mescem povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. So pa pripravljeni pristati na odlog izplačila, če se to ustrezno opredeli v kolektivni pogodbi dejavnosti.

Kot je še neuradno izvedela STA, izplačilo božičnice po mnenju sindikatov ne sme vplivati na socialne transferje. Tako naj bi zagovarjali stališče, da se zimskega prejemka ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Predlagali naj bi tudi, da se v zakonu izrecno določi, da se božičnico izplača kot enkratno izplačilo.

Vlada se ni opredelila do predlogov

Sindikati so pričakovali, da se bo vladna stran do posredovanih predlogov na današnjem sestanku opredelila, a kot je dejal Počivavšek, se to ni zgodilo. Pričakujejo, da bodo vladno opredelitev do teh predlogov slišali v ponedeljek na ESS in da bodo tedaj tudi oblikovali dokončne rešitve.

Vladni predlog zakona o izplačilu zimskega prejemka predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.

Delodajalci v zasebnem sektorju bi lahko letos božičnico pod določenimi pogoji izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov. Poleg tega zimski prejemek, prejet za leto 2025, izjemoma ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.

Vladi se, če želi, da bi bila božičnica izplačana v zastavljenem roku, mudi. Predlog zakona naj bi morala v DZ vložiti že do konca tega meseca.