Še živih žrtev vojnega nasilja je manj kot deset tisoč

Upravičenci do pavšalnega nadomestila so še živi ljudje s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1996, pravi zakon. To so izgnanci, interniranci, taboriščniki, ukradeni otroci in begunci. Kot je bilo zapisano v predlogu zakona, naj se z njim zagotovi “vsaj simbolno zadoščenje za premoženjsko vojno škodo, ki je nastala na ozemlju današnje Republike Slovenije zaradi delovanja okupatorja in njegovih sodelavcev v času druge svetovne vojne kot jih določa zakon, ki ureja žrtve vojnega nasilja, od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945.”

Rok za oddajo vlog poteče februarja

Upravičenci morajo vloge izpolniti in oddati na upravne enote v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti zakona 9. avgusta letos. Dovolj je potrdilo o priznanem statusu žrtve vojnega nasilja, dokazila o povzročeni gmotni škodi niso potrebna. Pri ministrstvu za obrambo, ki je pripravilo predlog zakona, računajo, da se bo končno število upravičencev gibalo med 8.500 in 10.000. V proračunu obrambnega ministrstva bo treba zagotoviti do 80.000.000 evrov in sicer po 20.000.000 evrov v letih 2026, 2027, 2028 in 2029, saj bodo obveznosti do upravičencev poravnavali v štirih zaporednih obrokih. Prvi obrok bo izplačan do konca meseca marca 2026. Konec marca je tudi rok za naslednja leta. V primeru smrti upravičenca, ki je vlogo posredoval pravočasno, pravica pripada njegovim dedičem.

Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za obrambo, ne spremljajo dnevnega števila zahtevkov, ki jih potencialni upravičenci vlagajo na upravnih enotah. “Po nam dostopnih podatkih je bilo v avgustu vloženih preko 1.800 vlog, ki so bile oddane na skoraj vseh upravnih enotah. Ministrstvo je v septembru prejelo tudi prve rešene odločbe,” dodajajo.

Na severnem Primorskem izgnance že vrsto let združuje društvo. Predsednica društva Dora Levpušček pravi, da je na območju Mestne občine Nova Gorica živih še 1200 ljudi s statusom žrtve vojnega nasilja. Na celotnem severnem Primorskem pa jih živi okoli 2000. “Imajo čez 80, 90 let in v društvu jim pomagamo. Dajemo obrazce, jim pomagamo izpolniti, jih obveščamo, dajemo pojasnila”, pojasnjuje predsednica društva.

Zakon je DZ sprejel 15. julija letos po tretjem branju z 52 glasovi za in 21 proti. Predlagala ga je vladna koalicija Gibanja Svoboda, Levice in SD. Proti predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Poslanec Svobode Martin Premk je v obrazložitvi predlagatelja dejal, da predlog zakona “predstavlja pomemben korak k pravični obravnavi enega najtežjih, najbolj občutljivih poglavij slovenske zgodovine, vprašanja posledic nacifašistične okupacije slovenskega ozemlja in 2. svetovne vojne, ki je našemu narodu prinesla globoke rane.”

Zakon je deležen
tudi kritik

S takšno rešitvijo pa se ne strinjajo gmotni oškodovanci vojne, ki jih je tudi aktualni zakon povsem spregledal. Gre za oškodovance, ki so jim agresorske vojske porušile ali požgale domačije ali jim kako drugače uničile premoženje. Škodo so jim oblasti po vojni popisale (dokumenti so še vedno v arhivih), zneske so predložile za uveljavljanje vojnih odškodnin od poraženih agresorjev, povrnjene odškodnine pa je takratna država uporabila za obnovo - ali pa tudi ne. Za svoje pravice se že skoraj tri desetletja bori Združenje materialnih oškodovancev druge svetovne vojne, pri čemer ne oporeka izplačilu odškodnin žrtvam nasilja, če so škodo res utrpeli. Že predlog zakona o pavšalnem nadomestilu žrtvam nasilja je kot diskriminatornega do gmotnih oškodovancev ocenila tudi zakonodajno pravna služba DZ. Primer na pobudo združenja zdaj obravnava urad Varuha človekovih pravic, pričakovati je, da ga bodo naslovili tudi na Ustavno sodišče. •