Rozman: Čredna imunost ni rešitev
V Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik čutijo rahel upad hospitaliziranih. “Žal pa nam je, da je pojavnost covida tako visoka, da covidnih oddelkov ne moremo zapirati in odpirati bolnišnice za redne bolnike,” je na novinarski konferenci povedal direktor Aleš Rozman. “To bomo dosegli samo na ta način, da bomo zmanjšali število covidnih bolnikov v državi,” je poudaril.
LJUBLJANA > “Vse bolj kaže, da je boj s covidom tek na dolge proge,” je dejal Aleš Rozman prepričan, da čredna imunost ni pravi odgovor. “Če odpremo vse, se virusu prepustimo, zbolimo vsi, to pomeni, da se lahko za nekaj mesecev odrečemo delujočemu zdravstvenemu sistemu. In to ne samo za bolnike s covidom, ampak tudi za bolnike z drugimi boleznimi,” je opozoril, “odrekli bi se zaščiti precejšnjega dela prebivalstva - en odstotek Slovencev je namreč zelo dovzeten za hujši potek bolezni in celo smrt”.
Čredna imunost ni trajen fenomen in se zato ne moremo predati virusu, da bomo množično prebolevali val za valom, je prepričan. “Začasno čredno imunost lahko dosežemo s cepivi, ki pa jih moramo uporabiti relativno hitro, da virus nima časa preskakovati med tistimi, ki so zanj dovzetni in preizkušati svojih mutiranih variant na tistih, ki so že dosegli imunost bodisi s pomočjo cepiva ali prebolele bolezni. In tu je težava: namreč cepiva prihajajo prepočasi,” ugotavlja Rozman.
Ostajajo nam zaščitni ukrepi, ki jih izvajamo sami. Kot pravi, bi morali zmanjšati število virusa v populaciji. “Virus covida je RNA-virus, ki zelo hitro mutira,” je opozoril. Po ocenah, je nadaljeval, se na milijon bolnikov pojavi ena uspešna mutacija na virusu, tako da je razlika, ali imamo na svetovni ravni na leto en milijon bolnikov in eno uspešno mutacijo ali pa imamo 100 milijonov bolnikov na leto in 100 uspešnih mutacij. “Če virus divja, se število uspešnih mutacij močno poveča in tekmo z virusom izgubljamo,” je razložil, “tako da moramo na svetovni in lastni ravni število virusa čim bolj omejiti, da ujamemo ta tempo in lahko z ukrepi, ki jih imamo na voljo, in cepivom, dokler deluje, virus čim bolj zmanjšamo in tako zmanjšamo tudi število uspešnih mutacij”.
Spomnil je, da imamo trenutno opraviti s tremi tako imenovanimi turbo različicami virusa: angleško, brazilsko in južnoafriško. Angleška se prenaša hitreje, a je imunost, ki smo jo že dobili, tudi s cepivi, dobra. Brazilska in južnoafriška različica pa sta malo drugačni in lahko ponujata možnost, da tudi tisti, ki imajo protitelesa, vnovič zbolijo, je povedal. Teh podatkov sicer še ni, je priznal, a skrb vzbuja dejstvo, da cepiva v različnih državah niso enako učinkovita.
Prepričan je, da za boj proti virusu in za to, da bo družba funkcionalna, potrebujemo strateški dolgoročni načrt. “To, kar imamo zdaj, ko že mesece ne gre ne gor ne dol, nas sili v neko situacijo, ko obupujemo, ko ne vidimo neke rešitve. To odpiranje, zapiranje in podobno, je podobno družbenemu deliriju, ki nas ne bo pripeljal nikamor. Potrebujemo strateški dolgoročni načrt. Ne smemo razmišljati, da bo poleti vse dobro, potem bomo pa delali tako kot po starem. Naša družba bo mogoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno zaprti, otroci ne bodo ves čas doma, ampak najti moramo način, kako to vzpostaviti. In to je na nas, državljanih,” je sklenil.