Romanja in maše po vsej Primorski
Veliki šmaren je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, številni verniki pa romajo v Marijina svetišča.
PRIMORSKA > Veliki šmaren oziroma Marijino vnebovzetje poudarja dostojanstvo vsake ženske. Ponekod ga v ljudski govorici imenujemo tudi velika maša, na Tolminskem pa ga poznajo kot rožnca. Najbolj obljudeni romarski svetišči bosta zagotovo v Strunjanu in na Sveti Gori, kjer se je praznovanje začelo že včeraj. Upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak je mašo v Strunjanu daroval včeraj ob 19.30, danes pa bo maševal ob 10. uri na Sveti Gori, zvečer pa na Vzročku ob izviru reke Rižane.
Koprski škof dr. Peter Štumpf bo na dan praznika ob 10. uri slovesno mašo daroval v svetoletni cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.
Rožnca
Slovenci v Nadiški Benečiji in tudi v Posočju praznik Marijinega vnebovzetja imenujejo rož(i)nca. Na ta praznik je mogoče blagosloviti tudi cvetje in zelišča. Po ljudskem verovanju je treba zbrati čimveč različnih zelišč, te “rožnce” pa naj bi imele poseben pomen, saj naj bi simbolizirale vse Marijine čednosti, za katerimi naj bi stremel vsak posameznik. Dekleta in ženske doma naredijo šopke, ki jim rečejo snopiči, pušjaci ali maki, in jih na praznični dan prinesejo v cerkev k blagoslovu. Nekaj jih tudi podarijo ali prodajo - skromen izkupiček namenijo cerkvi -, svoje pa odnesejo domov. Njihove sestavine, ki jim pripisujejo zdravilno, magično in zaščitno moč, porabijo za različne namene.
Na Primorskem je kar 15 cerkva posvečeno skrivnosti Marijinega vnebovzetja, med njimi tudi koprska stolnica. Poleg nje so to še župnijske cerkve v Bertokih, Dekanih, Jelšanah, Kanalu, Knežaku, Kobaridu, Kojskem, Medani, Movražu, Podmelcu, Slavini, Spodnji Idriji, Tolminu in Vremah ter sedem podružničnih cerkva. V Sloveniji je Marijinemu vnebovzetju posvečeno skupno 98 cerkva.
V slovenski katoliški tradiciji je velikošmarenski praznik močno zakoreninjen. Svoj čas je bil tako spoštovan, da je bila prepovedana zabava s plesom pa tudi vsako delo, ki ni bilo nujno. Letos bo osrednjo mašo pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah daroval ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore.
98cerkva je v Sloveniji posvečeno Marijinemu vnebovzetju
Romanja dobijo za ta praznik še poseben pomen, saj nakazujejo vsebino praznika: podobno kot ima romanje cilj, ima cilj tudi naše življenje, ki je potovanje na zemlji. Na Marijinih poteh pripravljajo posebne romarske shode, slovesne maše in druge prireditve, s katerimi ljudem omogočijo duhovno poglobitev s pomočjo pogovora ali spovedi.
Praznik upanja
Čeprav sodi med najstarejše praznike, saj so ga začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431, je bila uradna verska resnica o Marijinem vnebovzetju razglašena šele leta 1950 pod papežem Pijem XII. Kristjani verjamejo, da je Jezusova mati Marija dokončala tek svojega zemeljskega življenja in bila z dušo in s telesom vzeta v nebesa. Za kristjane je tudi praznik upanja, hkrati pa vernike spominja na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.
Veliki šmaren letos pade na petek, zato bodo mnogi podaljšani konec tedna izkoristili za odhod na morje ali obisk cerkva po državi. Ker je praznik tudi v sosednjih državah, je na cestah pričakovati veliko gnečo. Ker so napovedane visoke temperature, organizatorji romanj vernike pozivajo, naj poskrbijo za hidracijo.
