Rekorden dobiček zasebne klinike, v kateri dela odpuščeni novomeški ortoped
Za zasebnimi zdravstvenimi klinikami in medicinskimi centri je še eno rekordno leto. Najnovejši podatki o njihovem poslovanju razkrivajo, da jih je velika večina lani ustvarila največ prihodkov in dobička do zdaj. Kaj je v ozadju razcveta ortopedske klinike, ki je vpletena v afero z umetnim podaljševanjem čakalnih vrst?
Odpuščeni novomeški ortoped Gregor Kavčič je v zasebni kliniki delal tudi v času, ko je bil vsaj uradno v službi v javni bolnišnici.
Foto: Arhiv DlZasebnim medicinskim centrom in klinikam je povečanje prihodkov in dobička v veliki meri uspelo zaradi dodatnega denarja, ki so ga prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V primerjavi z letom 2024 ga je bilo več za slabo četrtino. Naša analiza kaže, da tisti, ki so zabeležili višje prilive iz javne zdravstvene blagajne, praviloma dosegajo tudi višje dobičke. Tako je 34 največjih zasebnih zdravstvenih ustanov, ki so že objavile poslovne rezultate, je lani skupaj ustvarilo že nekaj manj kot 144 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je 13 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov več kot leta 2024. V istem času so skupaj zabeležile za več kot 20 milijonov evrov čistega dobička.
Radiološki centri, tudi ljubljanski Medilab, so imeli lani nižje prihodke. Razlog? Znižanje cen in omejitev obsega storitev, ki ga lahko opravijo v breme javne zdravstvene blagajne.
Foto: MedilabToda posli ne cvetijo vsem. Odhajajoča Golobova vlada se je zaradi ekscesno visokih dobičkov, ki so jih dosegali predvsem zasebni diagnostični centri, odločila, da bo znižala cene radioloških storitev. To pa se tudi že pozna na rezultatih teh centrov.
Rekorderka Klinika Arbor Mea
Za zmagovalko minulega leta, tako po prihodkih kot dobičku, lahko označimo zasebno kliniko Arbor Mea iz Ljubljane, ki je v lasti Vladimirja Senekoviča in se ukvarja z ortopedskimi posegi in operacijami. Še leta 2022 je dosegla 6,6 milijona evrov prihodkov, leta 2025 pa že 18,8 milijona evrov, torej skoraj trikrat več. Najvišjo rast je dosegla prav lani, ko so šli njeni prihodki navzgor za 60 odstotkov ali sedem milijonov evrov. To je bilo praktično v celoti na račun koncesijske dejavnosti. V primerjavi z letom 2024 je v breme ZZZS opravila skoraj enkrat več pregledov in operacij.
Toda v ozadju rekordnih prilivov iz javne zdravstvene blagajne se skrivajo tudi sumi nepravilnosti. Za Senekovičevo kliniko je delal predstojnik ortopedskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto Gregor Kavčič, ki je lani novembra dobil izredno odpoved. Po ugotovitvah izrednega nadzora je umetno podaljševal čakalne vrste, paciente pa preusmerjal v Arbor Mea, kjer je sam izvajal operacije. Prekomerno popoldansko delo so v kliniki poskušali prikriti tako pred ZZZS kot pred novomeško bolnišnico, torej Kavčičevim nekdanjim delodajalcem. Naknadno so odkrili še, da je v Arbor Mea delal tudi v času, ko je uradno bil v službi v javnem zavodu. Tudi s pomočjo Kavčičevih pacientov iz novomeške bolnišnice je klinika Arbor Mea lani ustvarila 2,4 milijona evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Za primerjavo: še leta 2023 je imela vsega 300.000 evrov plusa. Teh dobičkov si Senekovič za zdaj ni izplačeval. Konec lanskega leta pa je imel na računih 2,7 milijona evrov.
Opombe: V tabeli je zajeta prva deseterica zasebnih zdravstvenih ustanov z največjimi prihodki in še trije tovrstne ustanove s Primorske.
Vir: AjpesBoljše rezultate v primerjavi z letom 2024 so beležili tudi v v zdravstvenem centru Aristotel iz Krškega, ki je v večinski lasti zavarovalnice Vzajemna. Njegovi prihodki so se zvišali za 38 odstotkov na 6,8 milijona evrov, dobiček pa se je več kot podvojil. Bolje je šlo tudi Estetiki Fabjan iz Šenčurja, ki je v lasti družine Fabjan, medicinskem centru Iatros, specializiranem za proktologijo, Kirurškemu centru Toš in v Očesnem kirurškem centru Dr. Pfeifer. V primerjavi z letom 2024 so rezultate izboljšali tudi številne manjše klinike in centri.
Vladimir Pfeifer
Foto: Mateja J. PotočnikRadiološki centri slabše
Manj razlogov za veselje so imeli v diagnostičnih centrih in nekaterih drugih zasebnih zdravstvenih ustanovah, kjer so zabeležili tako upad prihodkov kot dobička. nekaj jih je celo poslovalo z izgubo. Mariborski center MDT&T, ki je leta 2021 prišel pod okrilje Zavarovalnice Triglav in Save Re, je imel le še slabih sedem milijonov evrov prihodkov. Neprimerljivo slabše je posloval tudi Radiomed iz Hoč, ki je v lasti celjskega podjetnika Urbana Majcna. Prihodki tega radiološkega centra so strmoglavili s sedmih na štiri milijone evrov, namesto 740.000 evrov dobička (2024) pa je ustvaril 126.000 evrov izgube. Slabši bodo očitno tudi rezultati treh največjih diagnostičnih centrov, to so Medilab iz Ljubljane, Digitalna slikovna diagnostika s Ptuja in MTC Fontana iz Maribora. Njihovi rezultati še niso javno objavljeni. Po podatkih Erarja pa so lani od ZZZS prejeli manj denarja. Kot že omenjeno, je to posledica znižanja cen radioloških preiskav in omejitve njihovega števila. Šlo je za odgovor na visoke dobičke, ki jih že nekaj let dosegajo zasebni centri s koncesijo. Ti na vsak evro prihodkov, ki ga prejmejo iz javne zdravstvene blagajne, ustvarijo tudi do 40 centov dobička. Za nameček večino preiskav zanje opravijo zdravniki, redno zaposleni v javnih zavodih. •