Rak dojk kot velik problem na Goriškem, nekoliko manjši v obalno-kraški regiji
Rožnata oprava dreves po Sloveniji oktobra vabi k premisleku o najhitreje rastočem raku dojk in vzroku smrti pri ženskah. Z njim združenje Europa Donna opominja, da je pomemben del preventive v rokah žensk samih. Ukrepati, za uvod s samopregledovanjem dojk, je nujno stalno. Obolevnost na Goriškem je visoko nadpovprečna, le nekoliko znosnejša je v obalno-kraški regiji.
PRIMORSKA > Za rakom dojk letno zboli približno 1500 Slovenk in približno 15 moških. V presejalnem programu DORA za zgodnje odkrivanje raka so v 18 letih odkrili približno 6000 bolezni raka v zgodnjem, dobro ozdravljivem stadiju. Ker je program namenjen le ženskam med 50. in 69. letom starosti, ga pravkar skušajo razširiti še na mlajše in starejše ženske. Rožnati oktober, mesec osveščanja o tem raku, zato poudarja, kar vsi vemo, a preziramo: “Za zgodnje odkrivanje raka dojk sta ključna redno mesečno samopregledovanje dojk in zdrav način življenja.”
Slovenija v vrhu držav OECD po obolevnosti z rakom, tudi z rakom dojk
Na staranje, ki je bistveni razlog za rast vseh rakov in tudi raka dojk v Sloveniji in Evropi, težko vplivamo. Pri nas za vsemi vrstami raka umre približno 15.000 ljudi letno, v EU prek dva milijona. Nobenega vpliva nimamo na dednost oziroma genetiko. Z razvitim svetom je Slovenija primerljiva z vse večjim številom zdravil in metodami zdravljenja. Z njim si deli tudi pomanjkanje zdravnikov, vseh in tudi onkologov ter ginekologov. Presejalni programi SVIT (črevesje in danka), ZORA (maternični vrat) in DORA (dojki) veljajo za vzorne. V programu DORA je tudi udeležba Slovenk na vrhu med državami OECD (leta 2021 denimo s 77 odstotki na četrtem mestu).
Z DORO zadnja leta odkrijejo približno 600 zgodnjih rakov, v vsej ženski populaciji pa približno 1500 letno.
Kljub temu je Slovenija že leta s pojavnostjo in umrljivostjo zaradi raka, tudi na dojkah, uvrščena med tretjim in petim mestom med 38 (včasih tudi več) primerjanimi državami v statistiki OECD. Na vrhu lestvic je tudi z razvadami. Povsem pri vrhu je z zlorabo alkohola. To pomeni, da ima Slovenija največ rezerv v preventivi.
Vabil na DORO ne gre prezreti
Ob bolj zdravem življenju (prehrana, gibanje, primerna telesna teža ...), so za omejitev raka dojk ključni samopregledovanje in redni pregledi.
“Ni pomembno le, da ženske slišijo naša sporočila. Pomembno je, da jih vključijo v življenjski vsakdan. Spodbuditi želimo prav vsako žensko ...,” je v uvodu v rožnati oktober poudarila predsednica Europe donne dr. Tanja Španić. Na strani združenja za pomoč obolelim in preventivo so na voljo navodila in tudi aplikacija za prenos na mobilni telefon. Da bi bili vsaj malo bolj pozorni na rak dojk skozi vse leto, je Europa Donna lani želela podariti rožnata drevesa vsem občinam, a se jih je odzvalo samo 56.
“Preiskava z mamografijo ostaja edina, katere učinkovitost je podprta z dokazi in edina, s katero lahko učinkovito odkrijemo res zgodnje bolezenske spremembe na dojki,” je dodala vodja programa DORA v okviru Onkološkega inštituta Barbara Mihevca Ponikvar.
“Rak se pojavi zelo hitro. Sama sem bila na redni mamografiji maja leta 2015. Tedaj sta bili dojki brez posebnosti. Ker je za rakom dojke umrla mama, sem bila na to pozorna. Zato sem se čez pol leta odzvala še na povabilo DORA. Mesec dni pozneje so me iz Onkološkega inštituta obvestili o raku dojke,” je povedala vodja idrijske skupine Europa Donna Dorica Gnjezda.
Hitro odkrit rak pomeni večjo in hitrejšo možnost ozdravitve. Iz programa DORA vodi tudi najhitrejša pot na zdravljenje. Izven sistema je, bodisi zaradi oklevanja žensk ali pomanjkanja zdravnikov, pot veliko daljša in pogosto prepozna. Z DORO zadnja leta odkrijejo okrog 600 zgodnjih rakov, v vsej ženski populaciji pa približno 1500 letno. V prejšnjem desetletju je bilo okrog 1200 letno obolelih žensk in 15 moških.
DORO bi bilo nujno razširiti
“Neizmerno sem hvaležna za program DORA. Sedaj, osem let po operaciji, sem popolnoma zdrava. Vabljenim svetujem, naj vabila na mamografijo ne prezrejo,” je priporočila Gnjezdova. Gnjezdova je sedaj polno dejavna predsednica idrijskega združenja klekljaric, občinska svetnica in organizatorka preventivnih aktivnosti pred rakom dojke. Tako je z večino od 6000 žensk, pri katerih so v 18 letih obstoja DORE odkrili in pozdravili rak dojk
Žal je DORA na voljo le ženskam med 50. in 69. letom starosti. V letošnjem polletju je bila odzivnost žensk na DORO že 79 odstotna. To pomeni, da so jo sprejele za svojo. V pol leta so odkrili 335 rakov, izven programa pa še toliko pri mlajših in starejših ženskah. Ker je umrljivost najvišja pri prepozno odkritem raku (letno umre zaradi raka dojk približno 500 žensk in dva do trije moški), bi bilo DORO prav razširiti.
Razširitev na pet let mlajše in pet let starejše ženske je tudi evropsko priporočilo. “V tem primeru bi morali v presejanje za raka na prsih vključiti 50 odstotkov več žensk. Zato bi morali prej zagotoviti dodatno opremo in strokovni kader,” poudarja vodja programa Mihevc Ponikvar. Čeprav se bo pri kadrih in opremi zataknilo, bodo prihodnje leto izvedli pilotni projekt. Po njem bo jasno, s kakšnimi sredstvi bi program lahko razširili.
Največ raka dojk na Primorskem je v Kanalu
Na Goriškem je odzivnost na mamografsko presejanje DORA nad slovenskim povprečjem, v obalno - kraški regiji in v notranjskem delu Primorske pa pod . Lani se je vabilu v povprečju odzvalo 78 odstotkov vabljenih Slovenk, na Goriškem 81, v obalno kraški regiji 77,7, primorsko notranjski regiji pa samo 72 odstotkov.
Obratno je z obolevnostjo. Ta je, podobno kot obolevnost za vsemi raki, daleč najvišja v občini Kanal. Pojavnost novih rakov na dojki NIJZ meri s standardiziranim kazalnikom vseh zbolelih glede na opazovano žensko populacijo na 100.000 prebivalcev v štirih opazovanih letih. Kazalnik torej ne pove, kolik žensk zboli letno, dobro pa pokaže razmerja med občinami in povprečjem države.
V Sloveniji zadnji, nedavno objavljeni kazalnik znaša 130. V Kanalu je 191. V prejšnjih letih je bil celo višji, leta 2022 kar 208. V občini Hrpelje - Kozina, kjer so najbolj pod državnim povprečjem, je 104. Najvišje, do 126, je v tej občini segel leta 2020. Tudi sicer v obalno kraški regiji zboleva manj žensk. Zadnji kazalnik je sicer zelo visok v občini Komen (169), a je bil v preteklih letih pod povprečjem Slovenije. Najvišji v regiji je v Kopru (156). Okrog te številke in nekoliko višje se vrti že vrsto let.
Nadpovprečna je z zadnjim kazalnikom Postojna (166), a je bila v minulih letih precej niže. Na Goriškem sta že vrsto let pod povprečjem samo občini Ajdovščina (115) in Tolmin (124), Kobarid je na povprečju. Pač pa se je obolevnost hitro povišala v občinah Brda in Miren-Kostanjevica (obe 170), a le v slednji je visok že vrsto let.
