Raje prosta nedelja kot višja plača

LJUBLJANA > Čeprav je vlada zakonski predlog Levice, naj trgovine tudi v prihodnje ob nedeljah ostanejo zaprte, ocenila kot neustreznega za nadaljnjo obravnavo, je včeraj v prvem branju v parlamentu dobil visoko podporo.

Za predlog je glasovalo 65 poslancev, proti pa jih je bilo 12. Že na začetku razprave sta se proti zakonu izrekli le stranki SMC in SNS.

7000

delavcev je pred krizo primanjkovalo v trgovski panogi, kar so pokrivali s študentskim delom in tujimi delavci

12-13.000

delavcev bi lahko po opozorilih Trgovinske zbornice izgubilo delo

Bo res sledilo odpuščanje?

“Če bo predlog dobil potrditev tudi na drugi obravnavi, bo več kot sto tisoč prodajalkam in prodajalcem ter povezanim poklicem omogočena pravica do prostega časa, preživljanja časa z družino in priložnost za regeneracijo pred novim delovnim tednom,” so po glasovanju sporočili iz Levice. In dodali: “Na drugi strani nas velike trgovske verige in predstavniki kapitala, podobno kot pri dvigu minimalne plače, strašijo z neresničnimi katastrofičnimi napovedmi. Ne dvomimo, da bodo v imenu svojih dobičkov in brezobzirne tržne konkurence sedaj poskusili čimbolj razvrednotiti učinek zakona, enako kot po referendumu pred 17 leti.”

O predlogu bi moral po mnenju nekaterih poslancev razpravljati ekonomsko-socialni svet, na kar je včeraj opozorila tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Ponovno je izpostavila, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah zmanjšalo prihodke v panogi za deset odstotkov, delo bi lahko izgubilo od 12.000 do 13.000 zaposlenih, del kupne moči pa bi se prelil v sosednje države, kjer so trgovine ob nedeljah odprte.

Majhen učinek nedeljskega dodatka

Prav včeraj so v SDTS predstavili rezultate ankete, ki so jo opravili med zaposlenimi v trgovski panogi. “Če na vprašanje ukinitve nedeljskega dela pogledamo z delavskega vidika, je odgovor povsem nedvoumen in jasno v prid zaprtju trgovin ob nedeljah,” so rezultate pospremili v SDTS. Višina podpore nedeljskemu zaprtju trgovin, ki jo je pokazala anketa, izvedena v tem mesecu, jih je celo presenetila.

Delež podpornikov med delavci v trgovini se ob tem praktično ni spremenil, če je vprašanje glede podpore spremljalo opozorilo, da v tem primeru ne bodo več prejemali nedeljskega dodatka. Na vprašanje, ali nedeljsko zaprtje podpirajo, četudi to pomeni manjši zaslužek, jih je pritrdilno še vedno odgovorilo 95 odstotkov.

Kljub nizkim plačam v panogi, ki dosegajo le približno 78 odstotkov povprečne plače v državi (v trgovinah z živili še manj) in, kot je na včerajšnji novinarski konferenci sindikata poudaril generalni sekretar Ladi Rožič, zelo pogosto ne dosegajo niti minimalne plače, grožnja z upadom mesečnega zaslužka nima skoraj nobenega vpliva na mnenje zaposlenih.

To po oceni sindikata na eni strani kaže tako na zelo majhen finančni učinek nedeljskega dodatka ob sicer nizkih plačah. Dodatek je, kot je povedal Rožič, 6,05 evra na uro, kar za pet ur nedeljskega dela pomeni nekaj več kot 30 evrov. Po drugi pa so rezultati ankete tudi izraz izjemno hudih delovnih obremenitev, ki jih ne odtehta noben denar.

Morali bi dvigniti plače

Obe interpretaciji po mnenju sindikata združuje dejstvo, da je 69 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi morali hkrati z ukinitvijo nedeljskega dela dvigniti tudi plače. V SDTS so zato prepričani, da se ne bi smeli ustaviti le pri zahtevi za zaprtje trgovin ob nedeljah, ampak morajo zahtevati tudi boljše plače, ki bodo zaposlenim omogočale, da prosti čas kakovostno izkoristijo.

Rožič je poudaril, da so vse grožnje Trgovinske zbornice Slovenije glede izgube delovnih mest v primeru nedeljskega zaprtja trgovin absurdne in pomenijo zavajanje. Opozoril je, da obratovalni čas trgovin ni prilagojen številu zaposlenih, kot bi moral biti po zakonu. Pred koronsko krizo je tako v panogi po njegovih besedah primanjkovalo približno 7000 zaposlenih, kar so trgovci pokrivali s študentskim delom in tujimi delavci.