Psihologinja Polona Černigoj: Zaradi epidemije koronavirusa je pričakovati porast tesnobe in depresije

“Meje, do kje se bomo z nastalo situacijo, tudi po nepotrebnem, obremenjevali, si postavljamo sami. Nenehno premlevanje, debatiranje in potenciranje situacije ne služi ničemur, razen ustvarjanju dodatne stiske,” pravi Polona Černigoj, psihologinja v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Postojna, s katero smo se pogovarjali o psihološkem vplivu koronavirusa.

Fotografija je simbolična. Foto: Vir: pixabay.com
Fotografija je simbolična. Foto: Vir: pixabay.com

V Centru za krepitev zdravja boste v prihodnjih dneh in morda tednih na voljo za posvete z ljudmi, ki bi potrebovali pomoč zaradi čustvenih stisk. Kakšen odziv pričakujete?

“Zaenkrat težko predvidimo odziv, saj so posveti z namenom razbremenitve akutne stiske nova oblika pomoči v taki situaciji. Poleg tega so pogovor in iskanje pomoči pri strokovnjaku še vedno močno stigmatizirani. Ljudje neradi priznajo, da potrebujejo pogovor pri strokovnjaku, saj se obremenjujejo s predsodki in s tem, kaj si bodo drugi mislili. Žal so osebne stiske in duševne motnje še vedno močno stigmatizirane, kar v takih razmerah ljudi še dodatno obremenjuje in omejuje pri iskanju pomoči.”

Polona Černigoj, psihologinja

“Posebno težavo predstavlja naravnanost ljudi na iskanje oziroma osredotočanje na slabe novice, kar še dodatno krepi občutke ogroženosti, strahu.”

Polona Černigoj (Foto: osebni arhiv)

Ljudje se različno odzovejo

Kakšni so psihološki odzivi ljudi v takšnih razmerah?

“V času izrednih razmer zaradi koronavirusa se ustvarja med ljudmi občutek nevarnosti, ogroženosti, lahko celo panike. Ljudem ta negotova situacija predstavlja stresen dogodek, na katerega pa se različni ljudje različno odzovejo. Nekateri so brezbrižni in jih dogajanje okrog spremenjenih razmer posebej ne prizadene. Spet druge lahko take situacije pretresejo, počutijo se zmedeno in so negotovi glede tega, kaj se dogaja in kaj bo v prihodnosti. Ljudje lahko občutijo strah, tesnobo ali žalost. Čutijo, da so pod stresom, so napeti, razdražljivi, prestrašeni ali jezni. Najlažje znake stresne reakcije prepoznamo na telesu, ko nas stiska ali tišči v prsih, srce nam pospešeno bije, večkrat je dihanje plitvo in nepravilno, občutimo glavobol ali druge bolečine, moten je naš spanec.

Kako se bomo odzvali, določajo različni dejavniki, na primer telesno zdravje posameznika, podpora in odnosi z bližnjimi, finančna varnost, starost, izkušnje in prepričanja... Večjo stisko bodo doživljali ljudje, ki že imajo težave z duševnim zdravjem ali pa so nagnjeni k doživljanju anksioznosti in svet na splošno doživljajo kot ogrožajoč, nevaren, nepravičen. Posebno težavo predstavlja naravnanost ljudi na iskanje oziroma osredotočanje na slabe novice, kar še dodatno krepi občutke ogroženosti, strahu. Na splošno lahko pričakujemo porast depresije in tesnobe, če bodo take razmere trajale dalj časa.”

Kako se s tem spopasti?

“Potrebno je ljudi ozaveščati in duševne motnje destigmatizirati, da si bodo sploh iskali ustrezno pomoč. Pri ljudeh, ki so oboleli ali so v karanteni, pa se mi zdi pomembno poudariti, da stik z zunanjim svetom ohranjajo preko spremljanja medijev in raznih socialnih omrežij, vendar pa se v primeru negativno usmerjenjih objav in komentarjev ustvarja še dodatne stiske pri obolelih.”

Stigmatizacija se ne sme širiti

Kako preprečiti, da bi se med ljudmi začela še bolj širiti stigmatizacija, sovražnost?

“Tukaj imajo pomembno vlogo prav tisti, ki to stigmatizacijo ustvarjajo in širijo. V kolikor se bo ustvarjalo prepričanje o individualni odgovornosti za obolevnost, se bo stigmatizacija širila.”

Zaposleni v dejavnostih, ki so zaradi koronavirusa najbolj prizadete, se bodo v še dodatnih stiskah znašli zaradi velike negotovosti glede ohranitve zaposlitve, nekateri so bili že ali bodo poslani na čakanje na delo, bojijo se, kako bodo finančno preživeli.

“Gotovo je tudi strah pred negotovo prihodnostjo prisoten, vendar so nam tukaj lahko v pomoč pretekle izkušnje, kako smo v preteklosti premagovali finančne in druge krize. Prav lastne izkušnje, da zmoremo vzdržati, preživeti tudi v težkih razmerah, nas lahko opogumljajo za soočanje z novimi izzivi.”

Kaj še svetujete ljudem v teh razmerah? Kako naj najdejo prave meje, se zoperstavijo dezinformacijam? Kako naj zapolnijo svoj čas in ohranijo vsaj nekaj optimizma?

“Ljudem svetujem, naj ne potencirajo situacije ter naj sledijo in upoštevajo navodila, ki so dostopna na spletnih straneh NIJZ in ministrstva za zdravje. Meje, do kje se bomo z nastalo situacijo, tudi po nepotrebnem, obremenjevali, si postavljamo sami. Nenehno premlevanje, debatiranje in potenciranje situacije ne služi ničemur, razen ustvarjanju dodatne stiske. Prav je, da smo informirani, kako se ustrezno odzvati v dani situaciji, kako delovati preventivno, poskrbeti za svoje zdravje in zdravje drugih, vse ostalo pa nam večkrat škodi kot koristi.

Ta čas lahko izkoristimo za skrb zase, za odnose s svojimi najbližjimi. Končno lahko počnemo stvari, ki nas veselijo in jih nenehno odlagamo na jutri, ki nikdar ne pride. Če za vsako negativno misel poiščemo pozitivno, smo na dobri poti k ohranjanju optimizma.”

Zavedanje ljudi, da je zdravje na prvem mestu

Koronavirus nam torej lahko prinese tudi nekaj dobrega.

“Ja, izpostavila bi spremembo v zavedanju ljudi, da nam prave sreče ne prinaša potrošništvo, ampak najprej zdravje, tako telesno kot duševno, ter zadovoljujoči medosebni odnosi.”

Bodo pa medosebni odnosi vendarle tudi na preizkušnji. Družine bodo skupaj več kot običajno, treba bo usklajevati delo staršev od doma in učenje otrok, kar bo vodilo tudi v živčnost in prepire. Kako se organizirati, da bi bilo tega čim manj?

“Starši in otroci naj se čim več medsebojno dogovarjajo, kako bo potekal njihov dan. Skupaj naj uskladijo želje, pričakovanja in obveznosti staršev in otrok, saj so največkrat izvor konfliktov prav različna pričakovanja. Starši naj skupaj z otroki določijo konkretne meje, pravila uporabe zaslonskih tehnologij.”


Najbolj brano