Proticepilska retorika kot most med političnimi nasprotniki

Četudi se zdaj Slovenija ukvarja s številnimi krizami, ki so seštevki zunanjih in notranjih dejavnikov, naj bi postalo stičišče obeh strani, če zanemarimo interese, prav v nalezljivih boleznih. Spomnimo, gibanje, ki je preraslo v stranko Resni.ca, je nastalo prav na uporu zoper protipandemske ukrepe zadnje vlade Janeza Janše in je obenem glasno pozivalo proti cepljenju. V memorandumu stranke Resni.ca je tudi zdaj obljuba o ukinitvi obveznega cepljenja, že takratno gibanje pa je želelo spremeniti ustavo in ukiniti obvezno cepljenje proti otroškim nalezljivim boleznim. Pobuda za referendum za ustavno spremembo in uvedbo prepovedi obveznega cepljenja v Sloveniji je bila najbolj aktivna v letu 2021, ko je takrat še gibanje Resni.ca vložilo pobudo za začetek postopka spremembe ustave, s katero so pobudniki želeli doseči "prepoved prisilnega cepljenja in diskriminacijo na podlagi cepljenja". Predlagali so spremembo 18. in 51. člena ustave. V 18. člen, ki govori o prepovedi mučenja, bi med drugim dodali, da interesi znanosti in družbe ne smejo prevladati nad interesi in koristjo posameznika. Gibanje je zbiralo 30.000 podpisov, potrebnih za začetek postopka spremembe ustave, s katero so želeli prepovedati obvezno cepljenje, a referenduma o tej temi ni bilo, saj pobuda ni dosegla zadostne podpore za spremembo zakonodaje ali ustave. Pobudo so zavrnili tudi čisto vsi poslanci prejšnjega parlamentarnega zbora. 

Jerry v kongresu in prva smrt zaradi ošpic

Nalezljive bolezni so tudi sicer v svetu pogosta tarča populistov, a nikoli brez posledic. Gibanje petih zvezd v Italiji je s populističnim širjenjem strahu in proticepilskih idej povzročilo upad precepljenosti proti otroškim boleznim leta 2015 in posledica so bili številni izbruhi ošpic. Italija je bila primorana uvesti omiljeno obliko obveznega cepljenja. 

Spodkopavanje cepiv, grožnje z odvzemom temnopoltih otrok z ADHD od staršev in druga vprašanja so ta teden zastavili na zaslišanju ameriškemu ministru za zdravje in socialne zadeve (HHS) Robertu F. Kennedyju mlajšemu. Po besedah ​​ameriške predstavnice Linde Sanchez se je od Kennedyjevega imenovanja februarja lani število primerov ošpic povečalo za 675 odstotkov. "Leta 2024 je bilo pod Bidenovo administracijo 258 primerov ošpic. Leta 2025 pa se je pod vašim vodstvom pri HHS to število povečalo na več kot 2000 primerov. To je 675-odstotno povečanje in zdaj smo na dobri poti, da to število letos presežemo, saj je bilo v samo treh mesecih in pol potrjenih več kot 1600 primerov," je dejala Linda Sanchez. Lani je zaradi ošpic v ZDA umrla šestletna necepljena deklica, kar je bila prva smrt ameriškega otroka zaradi ošpic v desetletju. Proticepilske ideje na oblasti so nevarne, tudi če ne spreminjajo zakonodaje.

V Avstrijo po nalepke

Tudi Slovenija ima dovolj trdno proticepilsko bazo. Prav pred evropskim in svetovnim tednom cepljenja je zdravniška stroka predložila prve dokaze o kupovanju potrdil oziroma nalepk o cepljenju pri avstrijskem pediatru. Da izmikanje obveznemu cepljenju proti otroškim nalezljivim boleznim, ki je tudi pogoj za vstop v vrtec, ni novost, vedo povedati pediatri. "Pravzaprav se je vse začelo v Mariboru, zaradi bližine Gradca, zdaj hodijo starši po nalepke celo na Dunaj. Imamo veliko otrok, ki imajo potrdila iz Avstrije, da so bili cepljeni. Seveda zgolj samo obvezna cepljenja ali pa samo ošpice, mumps, rdečke, ki je obvezno za vrtec. Tudi so nekateri starši povedali, koliko točno so dali za to nalepko, tako da ..." odkimava Mojca Švab Zavratnik, pediatrinja z ambulanto v Šentilju. Početje je težko dokazati, saj ti starši ne dovolijo odvzema krvi, v kateri bi lahko dokazali prisotnost protiteles. Alenka Rus, pediatrinja: "S tem se srečujemo že nekaj let. Na moje vprašanje, zakaj so se starši odločili za cepljenje v Avstriji – ker pri nas bi bili cepljeni z enakim cepivom, to cepljenje pa bi bilo zastonj -, so mi starši rekli, da to počnejo, ker je ta gospod tudi homeopat in jim ob tem cepljenju doda še neka homeopatska zdravila, ki da zmanjšajo stranske učinke tega cepljenja. Vemo pa, da so stranski učinki neprijetni, niso pa ogrožajoči. Ali takšno cepljenje velja ali ne, je stvar debate. Tega ne moremo dokazati. Lahko jim samo povemo, da ne vemo, ali je otrok potem zares zaščiten. Zaščita se lahko ugotovi s številom protiteles. Ampak to je invazivni poseg – z odvzemom krvi. To so nekateri kolegi že predlagali, vendar starši to absolutno zavračajo. Govorimo pa o cepljenju, ki je obvezno za vrtec – cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, čeprav imamo izkušnje, da prihajajo z nalepkami tudi za druga cepiva, recimo proti davici."

Foto: Arhiv štaba Cz Za Notranjsko

Slabi signali 

Zaskrbljujoč podatek je, da precepljenost s tako imenovanimi OMR-cepivi (ošpice, mumps, rdečke) v Sloveniji znova upada. Taka situacija je bila že pred pandemijo, a se je kasneje v pandemiji popravila, zdaj pa precepljenost znova upada. A že ko se je krivulja prvič obrnila navzdol, smo imeli v Sloveniji izbruhe ošpic. 

In če se na to podlago uvede še prostovoljno cepljenje? Pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik Denis Baš, predsednik sekcije za primarno pediatrijo, je zaskrbljen: "Mislim, da bi to pomenilo predvsem signal nezaupanja staršem in bi zagotovo delež otrok, ki so bili cepljeni, padel. Posledično bi porabili več časa, da bi spet vzpostavili stanje, vsaj takšno, kot ga imamo zdaj. Že če primerjamo obvezno in priporočeno cepljenje, vidimo, da je razlika, vsaj 30 odstotkov ali pa celo več, odvisno, o katerih cepljenjih govorimo."

Gre za zrelost družbe ali pa tradicijo. Pri nas ljudem, ko je nekaj obvezno, to sporoča, da je to še potrebno, pametno, pravi pediater. Medtem ko če nekaj ni obvezno, ampak je samo priporočeno, to ljudem sporoča, da ni tako zelo potrebno. "A vsa cepljenja, ki so v programu, so brezplačna in jih stroka priporoča. Torej so enako pomembna: "Recimo HPV-cepivo je priporočeno. Vemo, da je to cepivo proti raku, pa je precepljenost 60 odstotkov ali pa še manj. Po drugi strani imamo tudi cepivo, ki je prav tako proti raku, tak je hepatitis B, ki je vključeno v šestvalentno cepivo, ko ga dobijo otroci, in je precepljenost 90 odstotkov. Cepivo zoper ošpice, mumps, rdečke je ne le obvezno, ampak preverjajo precepljenost tudi pred vstopom v vrtec. Ošpice so namreč bolezen, ki se v kolektivih prenaša zelo hitro, poleg tega imamo tudi otroke, ki ne smejo biti cepljeni iz medicinskih razlogov. Jaz svetujem staršem vsa cepljenja, ki so v programu, plus še dodatne stvari, ki jih morajo za zdaj še vedno plačati, ampak so za dobrobit otroka."

Podobno o tradiciji in zgodovini meni Mojca Švab Zavratnik: "Avstrija je precepljena bolje kot pri nas, pa cepljenje ni obvezno, so pa tam vezani na cepljenje razni transferji: otroški dodatki, porodno nadomestilo za porodniški dopust. Pri njih je to urejeno – otroka voziš redno v posvetovalnico, otroka cepiš, dobiš socialne transferje. Vsi pediatri moramo ostati zelo aktivni pri promociji cepljenja, za kar se večina zelo trudi. Pediatri absolutno - pa tudi sicer vsa stroka." 

Sporočila, kot je 'ukinjamo obvezno cepljenje', so torej nevarna, pravi Baš. In zaključi: "Delež cepljenih bi se zmanjšal, saj je zaupanje v institucije pri nas na žalost slabo. Ampak to je globalni problem, ne samo slovenski."

Pod pragom optimalne precepljenosti

Podatki NIJZ so jasni in kažejo negativni trend. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam izkazuje relativno stabilen trend z zmernim naraščanjem do leta 2022, ko doseže vrednosti okoli 95–96 odstotkov, kar je prag za vzdrževanje kolektivne imunosti. Ošpice so namreč zelo nalezljiva bolezen, zato je za obvladovanje te bolezni izjemno pomembna visoka precepljenost populacije. S kolektivno imunostjo varujemo tudi najranljivejše člane družbe, kot so dojenčki, ki še niso dovolj stari, da bi jih lahko cepili, in bolnike z motnjami v delovanju imunskega sistema. V času pandemije precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ni upadla. Od leta 2024 pa je opazen upad precepljenosti pod 95 odstotkov, kar predstavlja odmik od optimalnih vrednosti za vzdrževanje nizkega tveganja za pojav in širjenje te nalezljive bolezni na dovzetne osebe. V zadnjih letih beležimo le posamične primere ošpic v Sloveniji, ki so vneseni iz drugih držav (v letu 2021 in 2022 ni bilo prijavljenega nobenega primera, v letu 2023 je bil prijavljen en primer), in omejene izbruhe. V letu 2024 je bilo prijavljenih 17 bolnikov z ošpicami, v letu 2025 pa trije primeri.

Precepljenost otrok proti boleznim, za katere je cepljenje obvezno, je relativno dobra. Precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa B in hepatitisu B, ki ga opravimo s šestvalentnim cepivom, se je v času pandemije covida-19 nekoliko zmanjšala, v zadnjih letih se je trend ponovno obrnil navzgor in je stabilen z doseganjem precepljenosti nad 90 odstotkov.

Obstajajo projekcije, domneve, kaj bi se zgodilo, če bi danes obvezna cepljenja postala prostovoljna? Kakšne so izkušnje iz tujine? "Države skušajo na različne načine doseči dovolj visok delež cepljenih v populaciji. Po podatkih iz leta 2024 je imelo 13 držav v EU/EGP uvedeno obvezno cepljenje za vsaj eno s cepljenjem preprečljivo bolezen v otroškem obdobju. V nekaterih državah, kjer cepljenje sicer ni obvezno, starši otroka ne morejo vključiti v vrtec ali šolo, če ni cepljen. Ponekod, predvsem v skandinavskih državah, zagotavljajo zelo visok delež cepljenih otrok z aktivnejšim informiranjem in osveščanjem staršev in zdravstvenih delavcev o pomenu cepljenja. V državah, kjer so pri tem manj uspešni in ne dosegajo dovolj visoke precepljenosti, pa se lahko pojavljajo izbruhi nalezljivih bolezni, npr. ošpic, ki se v zadnjih letih epidemično pojavljajo v številnih evropskih državah, zato je nekaj držav (npr. Italija v času izbruha ošpic v letu 2017) razširilo programe obveznih cepljenj in na takšen način vplivalo na izboljšanje precepljenosti," odgovarjajo na NIJZ.