Protestni pohod so zaključili z ustanovitvijo ljudske skupščine
Drevi so ponovno potekali protesti. V prestolnici so se zbrali na Prešernovem trgu in od tam pot nadaljevali po ljubljanskih ulicah. Pohod so zaključili z ustanovitvijo “ljudske skupščine”. Na Prešernovem trgu pa se je že pred protestom zbralo nekaj podpornikov vlade, ki so zaigrali na harmoniko.
LJUBLJANA > Na Prešernovem trgu se je po 18. uri zbralo nekaj harmonikarjev, opremljenih s čepicami stranke SLS. K igranju slovenskih melodij so jih na družbenih omrežjih vabili s profila skupine tako imenovanih rumenih jopičev, ki so nekaj zadnjih tednov izražali podporo vladi Janeza Janše. To je danes skupina posameznikov izražala tudi z napisi na majicah.
Ob tem so na družbenih omrežjih navajali tudi, da bodo med protivladnimi protesti izvajali tako imenovani “rumeni monitoring”, torej, da se bodo pomešali med protivladne protestnike in jih snemali, kar je na omrežjih sprožilo tudi kar nekaj razburjenja.
Tudi proti omejevanju svobode medijev
Pa tudi na protestih je bilo slišati izraze nasprotovanja, a hkrati zagotovila, da jih to ne bo ustavilo.
Sicer pa je bilo danes poleg znanih kritik glede odnosa vlade in politike do posameznih skupin in pozivov k novim volitvam slišati še proteste proti omejevanju svobode medijev, ki da je, kot je pisalo na enem od transparentov, začetek fašizacije države.
S Prešernovega trga so se tako podali pred Radiotelevizijo (RTV) Slovenija, kjer so zaposlenim v podporo zaploskali in se zavzeli za svobodne RTV, STA, Radio Študent in druge medije. Na dečka s piščaljo pa so obesili madžarsko zastavo v svarilo, da Slovenija ne sme po poti Madžarske. “RTV je naša,” je bilo slišati med vzkliki zbranih.
Ljudska skupščina
Manjši del protestnikov se je nato odpravil do Trga republike, večji del pa je zaključil v Parku slovenske reformacije, kjer je potekala “ljudska skupščina”. Udeleženci so se seznanili s pravili in svoje poglede izmenjavali v sedmih tematskih skupinah, od kulture do delavskih pravic, medijske svobode, okolja, zdravstvene problematike in alternativ političnemu sistemu.
Na skupščini so kot zadnje pravilo napisali: “Tu ni prostora za: stranke, fašizem, rasizem, seksizem, homofobijo, transfobijo ali kakršnokoli drugo zatiranje.” Slišati je bilo želje, da bi podobne skupščine vzklile v več slovenskih mestih, iz njih pa bi se oblikovale skupne smernice za bodočnost. Predstavili so tudi znak, v Triglav uokvirjeno pisano kolo, ki predstavlja raznolikost protestnikov in njihovih pogledov, ki pa vsi govorijo o enem: s sedanjim stanjem v družbi in politiki niso zadovoljni.
Kot je dejal eden od protestnikov Miha Zadnikar, “protesti niso gledališka predstava ali sprehod”. Ta skupščina pa protestnikom daje možnost, da si vzamejo besedo, a izrazijo svojo kritiko in pobude, za katere želijo, da se razširijo, tako po področjih kot geografsko. Saj, kot so navedli ob pozivih k padcu aktualne vlade, je treba razmišljati, kaj se bo zgodilo po menjavi te vlade, saj si ne želijo zgolj menjave garniture, pač pa sprememb na bolje.
Tako je vsaj del protestnikov s tem stopil, kot so navedli, “v drugo fazo protestov”, v okviru katere si želijo torej bolj jasno izoblikovati svoje zahteve in pričakovanja za prihodnjo vlado in prihodnost Slovenije, je dodal aktivist Jaša Jenull.
Med skupščino je bilo tako uvodoma kakor na več tematskih debatah tudi slišati poudarek, da so protesti in ljudska skupščina plod več let nezadovoljstva z nesprejemljivimi procesi v družbi in politiko, ki ji vse bolj vlada kapital, pod vlado Janeza Janše pa so se ti procesi le zgostili in potencirali. Protestniki so napovedali, da bodo aktivni tudi med počitnicami.
