Propaganda o hrvaških plačah: so nas res prehiteli? Številke kažejo, da ne.

LJUBLJANA, ZAGREB > Med razlogi za to naj bi bili nižji davki na delo na Hrvaškem, ki naj bi bila za investicije privlačnejša kot Slovenija in manj regulirana. Pod črto: Slovenija naj bi bila nekakšen bolnik Evrope, ki duši gospodarstvo in “kaznuje uspešne”, medtem ko jo Hrvaška prehiteva po levi in po desni, njeni prebivalci pa že danes živijo precej bolje od ljudi v Sloveniji.

Toda dejstva, ki smo jih zbrali v zadnjih dneh, kažejo drugačno sliko. Slovenija je še vedno bogatejša država kot Hrvaška. Ima višji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, višje nominalne in povprečne plače, višjo kupno moč in nižjo raven brezposelnosti. Slovenija ima tudi bolj uravnoteženo gospodarsko strukturo in trgovinsko bilanco. Vse to je verjetno tudi razlog, da število prebivalcev Slovenije v zadnjih 15 letih raste, medtem ko je Hrvaško v istem obdobju zapustilo skoraj pol milijona ljudi.

Najbolj realno primerjavo med državami prikaže bruto domači proizvod, merjen po pariteti kupne moči. Po tem je Slovenija daleč pred Hrvaško.

Foto: Imf

Kaj vse pravijo podatki?

So plače na Hrvaškem višje kot v Sloveniji? Ne. Povprečne bruto in neto plače na Hrvaškem so nižje od slovenskih. Govorimo tako o nominalnih kot realnih vrednostih. Toda pozor: pri neto plačah gre izključno za prejemke, ki so obdavčeni kot dohodek. V teh številkah niso všteti malica, prevoz in regres, ki so v Sloveniji neobdavčeni in jih prejemajo praktično vsi zaposleni. Medtem na Hrvaškem ta izplačila niso obvezna. To močno izkrivlja primerjavo med obema državama, seveda v škodo Slovenije. In prikazuje, da so hrvaške plače bliže našim kot v resnici.

Gibanje povprečne bruto plače v Sloveniji in na Hrvaškem

Vir: Necenzurirano.si

Kje je večja kupna moč?

Ljudje v Sloveniji v povprečju zaslužijo več kot na Hrvaškem, a so tam cene življenjskih potrebščin in storitev nižje kot v Sloveniji. Za enako količino denarja torej kupijo več, kot bi lahko, če bi z istim zneskom živeli v Sloveniji. Toda tovrstne primerjave so problematične. Če upoštevamo še tako imenovano pariteto kupne moči (PPP), je realna neto plača na Hrvaškem že višja kot v Sloveniji. O tem, kako zanesljiv je takšen izračun, vse pove dejstvo, da imajo potem takem tudi Romuni in Bolgari približno enako realno neto plačo kot Slovenci.

Cene v Sloveniji so po zadnjih podatkih iz leta 2024 devet odstotkov pod povprečjem EU, na Hrvaškem pa kar 23 odstotkov. Zaradi tako visoke razlike je mogoče tolmačiti, da so hrvaške plače v resnici že višje od naših. V praksi je zgodba obratna. Lani spomladi so na Hrvaškem ljudje organizirano bojkotirali trgovine in bencinske črpalke zaradi visokih cen hrane in goriva. Nekateri Hrvati so se zato vozili čez mejo, na primer v Brežice, kjer so lahko za svoj denar dobili več. Tudi sicer ima Hrvaška eno najvišjih stopenj inflacije v EU, bistveno višjo kot v Sloveniji, kar vse znižuje njihovo realno neto plačo.

Plače na Hrvaškem rastejo zaradi javnega sektorja

Hrvaška vlada je v zadnjih petih letih močno dvignila plače približno 250.000 uslužbencem v javnem sektorju. Leta 2023 se je s sindikati dogovorila o zvišanju osnovne plače za javne uslužbence v več fazah, najprej za šest odstotkov. Leto dni pozneje je Hrvaška z reformo plače v javnem sektorju v povprečju zvušala za 32 odstotkov v primerjavi z letom 2023. Lani so se plače dvakrat zvišale za po tri odstotke. Hrvaški mediji svarijo pred visokimi dvigi plač, do katerih je prišlo v zadnjem času.

Ravno v teh dneh se na Hrvaškem vrstijo opozorila, da plače rastejo hitreje od produktivnosti. Poleg tega Hrvaška ostaja v samem vrhu EU po deležu proračunskih sredstev, ki jih namenja za plače v javnem sektorju.

Plače so v Sloveniji bolj obremenjene ...

Da. Za primer vzemimo bruto znesek 1500 evrov. Delavec v Sloveniji na račun prejme nekaj več kot 1000 evrov, strošek njegovega delodajalca pa znaša približno 1750 evrov. Na Hrvaškem delavec ob približno enakem strošku za delodajalca prejme 1062 evrov, torej 60 evrov več. Toda hrvaške plače so v povprečju nižje od slovenskih. Kot že omenjeno, je treba pri slovenskih plačah upoštevati še neobdavčene malico, prevoz in regres.

Veliko bolj privlačna je Hrvaška za tiste najbolje plačane, ki plačujejo precej nižjo stopnjo dohodnine kot v Sloveniji. Tamkajšnji zaposleni s plačo 5000 evrov bruto na račun prejmejo 3350 evrov, v Sloveniji pa 2950 evrov, torej kar 400 evrov manj.

Toda zgodba o tem, da so najboljše plače na Hrvaškem obdavčene precej manj kot v Sloveniji, ima tudi drugo plat, ki je v Sloveniji verjetno namenoma ne izpostavlja praktično nihče. Breme te politike namreč pade na slabše plačane prebivalce Hrvaške, ki plačujejo eno najvišjih stopenj DDV v Evropi. Hrvaška ima s 25 odstotki za večino blaga in storitev tretjo najvišjo stopnjo DDV v Evropi, takoj za Madžarsko in Finsko, Slovenija pa je pri DDV v povprečju EU (21,9 odstotka v 2025).

Visok DDV neposredno vpliva na cene, potrošnjo in socialno neenakost. DDV je vključen v skoraj vse cene in ga to najbolj občutijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki, ki večji delež prihodka porabijo za osnovne dobrine. Tako zelo bogat kot zelo reven potrošnik plačata enak odstotek davka na izdelek. Revnejši recimo za kilogram kruha plača relativno večji delež svojega dohodka kot bogati.

Nižja obdavčitev plač se pozna na hrvaških pokojninah

V Sloveniji je povprečna starostna pokojnina približno 900 evrov, minimalna pa približno 560 evrov. Na Hrvaškem je povprečna pokojnina nižja, približno 600 evrov, minimalna pa približno 330 evrov.

Zakaj je tako? Ena ključnih razlik med plačami na Hrvaškem in v Sloveniji je višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na Hrvaškem zaposleni vplačujejo 15 odstotkov bruto plače v prvi pokojninski steber, iz katerega se financira izplačilo pokojnin, poleg tega pa še 5 odstotkov v drugi steber, ki ga upravljajo zasebni pokojninski skladi.

V Sloveniji je obvezni prispevek za pokojnine več kot 24 odstotkov bruto plače, od tega je vse namenjeno tekočim pokojninam. Poleg tega slovenski zavarovanci uživajo tudi davčne olajšave za drugi steber.

Posledica je, da so pokojnine na Hrvaškem nižje, ker se vanje vplačuje manj, kar delno pojasnjuje tudi nižjo obdavčitev plač v primerjavi s Slovenijo. •