Projekt Tipko za bolj prijazno sodno varstvo
“V 19 razpravnih dvoranah po vsej Sloveniji smo namestili opremo, ki je primarno namenjena sodelovanju udeležencev sodnih postopkov na daljavo, hkrati omogoča tudi sprotno podnaslavljanje oziroma zapisovanje izgovorjenega besedila v tekst neposredno med samo glavno obravnavo,” je poudarila generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič ob predstavitvi pilotnega projekta Tipko.
Okrožno sodišče v Ljubljani je največje sodišče v Sloveniji, zato se v največjem obsegu sooča s težavami v praksi.
Foto: StaSLOVENIJA • Vzpostavitev tega sistema je pomemben korak k bolj dostopnemu sodnemu varstvu, so se strinjali predstavniki vrhovnega sodišča, ministrstva za pravosodje in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki so novosti v 19 sodnih dvoranah predstavili na novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je največje sodišče v Sloveniji, zato se po besedah višjega sodnika in vodje pilotnega projekta Tipko Cirila Keršmanca v največjem obsegu sooča s težavami v praksi. Pojasnil je, da so z vzpostavitvijo platforme Tipko, ki strojno prepiše zvočne posnetke, začeli že leta 2022, leta 2024 pa so platformo začela uporabljati vsa sodišča v Sloveniji.
Ko je bila platforma dovolj stabilna, so jo začeli nadgrajevati. Ena izmed nadgradenj je Tipko v živo, ki omogoča sprotno zapisovanje izgovorjene besede. To orodje so najprej preizkusili sodniki, z dodatnimi nadgradnjami pa so ga uvedli tudi v nekaterih sodnih dvoranah, je pojasnil. Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik je poudaril, da podnapisi v živo niso zgolj tehnična izboljšava, temveč gre za zaščito pravic gluhih in naglušnih. Podnapisi v živo jim namreč omogočajo dostop do točnih informacij in zagotavljajo, da niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke. To je še posebej ključno v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo.
Podnaslavljanje ne nadomešča tolmača, ampak ga dopolnjuje. “Oboje skupaj zagotavlja natančne in zanesljive informacije, kar je v sodnih postopkih ključnega pomena, saj lahko ena beseda spremeni pomen, odločitev ali pravico,” je poudaril Orešnik. Dodal je, da v Sloveniji živi približno 1000 gluhih oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik kot materni jezik, ter več kot 200.000 oseb, ki se soočajo z različno stopnjo izgube sluha.
Učinkovita komunikacija je temelj enakovredne udeležbe oseb z okvaro sluha v sodnem postopku, se je strinjala Valentina Vehovar z ministrstva za pravosodje. Zatrdila je, da bodo na ministrstvu tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšajo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnem uresničevanju pravic vseh strank. •