Primorski poslanci o referendumu: Priznanje ustvarjalnosti ali politični privilegij?
Političnim obračunom med vlado in opozicijo ni videti konca. Vrhunec predvolilnega leta bo gotovo referendum o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke umetnikom, ki državljanke in državljane Slovenije čaka 11. maja. Je referendum sramota in zloraba ustave za sabotaže, kot pravi vlada, ali glas proti neupravičenim privilegijem peščice, kot zatrjujejo predlagatelji v SDS?
SLOVENIJA, PRIMORSKA > Referendum bo odločal o usodi zakona, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za umetnice in umetnike, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju slovenske umetnosti in kulture. Zakon določa pogoje, postopek in merila za podelitev dodatka, ki ga podpira vladna koalicija, nasprotujeta pa mu SDS in NSi. Referendum je s podporo več kot 40.000 volivcev zahtevala SDS. Za zavrnitev zakona bo morala večina veljavno oddanih glasovnic biti proti, hkrati pa mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, kar pomeni približno 340.000 glasov.
Razprava o dodatku se je v javnosti spremenila v simbolni boj za odnos do kulture. Eni govorijo o zasluženem priznanju najuglednejšim umetniškim ustvarjalcem, drugi o elitizmu in zapravljanju. V središču burnih odzivov je znova kulturna politika kot ogledalo širših družbenih napetosti. Za stališče smo povprašali primorske poslanke in poslance.
Meira Hot
poslanka SD
“Zakon ne uvaja nobenih ekskluzivnosti, temveč popravlja dolgoletno pravno praznino in odpravlja podedovane anomalije.”
Bodo izjemni dodatki oproščeni davka za dolgotrajno oskrbo?
Da tako visokih dodatkih k pokojninam ne poznajo v nobeni drugi državi Evropske unije je prepričan poslanec SDS Danijel Krivec. Opozarja tudi na možnost politizacije državnih priznanj, kar bi po njegovem mnenju razvrednotilo njihovo strokovno in kulturno težo. “Posebej problematično je, da bodo ti izjemni dodatki oproščeni tudi davka za dolgotrajno oskrbo. Če pogledamo dolgoročno, lahko posameznik s takšno privilegirano pokojnino v dvajsetih letih prejme znesek, ki predstavlja polovico vrednosti Nobelove nagrade, torej kar 500.000 evrov,” še dodaja Krivec.
Danijel Krivec
poslanec SDS
“Predpogoj za zagotavljanje te ustvarjalnosti pa je, da imajo kulturniki primerne honorarje v času, ko so na vrhuncu svoje moči, hkrati pa jim mora država zagotoviti tudi ustrezne pogoje dela, tudi v smislu infrastrukture.”
Dejal je še, da ministrstvo za kulturo ni socialna ustanova, ki bi poskušala reševati socialni status kulturnikov. “Predpogoj za zagotavljanje te ustvarjalnosti pa je, da imajo kulturniki primerne honorarje v času, ko so na vrhuncu svoje moči, hkrati pa jim mora država zagotoviti tudi ustrezne pogoje dela, tudi v smislu infrastrukture,” poudarja.
“Vsak upokojenec ima za seboj življenjsko delo”
Zakona ne podpira niti poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki meni, da sprejeti zakon ne rešuje težav upokojencev, ne dviguje minimalnih pokojnin in ne odpravlja krivic pokojninskega sistema. Če želimo, da se v pokojninski sistem vnese zaupanje, morajo po njegovem pokojnine temeljiti na vplačanih prispevkih. Vsak odmik od tega je pot v napačno smer, je prepričan. “Vsak upokojenec v Sloveniji ima za seboj življenjsko delo. In vsak si zasluži dostojno starost. A pravična država ne deli privilegijev, temveč ustvarja pogoje, da smo vsi enako spoštovani,” pravi Vrtovec.
Matej Tašner Vatovec
poslanec Levice
“Dodatek se bo po novem zakonu podeljeval po jasnih in objektivnih merilih, ki zagotavljajo, da bo podporo prejel vsak tisti umetnik, ki izpolnjuje te pogoje, ob tem pa ne bo vplival na pokojnine drugih upokojencev.”
V NSi delijo mnenje s predlagateljem, da zakon ni izraz podpore kulture, saj da izpušča določena področja kulture in ljudi deli na prvo in drugorazredne. “Ne drži. Ta zakon prinaša posebne dodatke le peščici izbranih posameznikov, ki jih bo oblast razglasila za 'izjemne',” je prepričan poslanec. “Obnašanje nekaterih vladnih strank, ki pozivajo k bojkotu referenduma, odraža njihovo nerazumevanje demokracije in demokratičnega procesa,” še dodaja Vrtovec.
Tamara Kozlovič
poslanka Gibanja Svoboda
“Vedno sem se trudila udeležiti vseh volitev, tudi ko še nisem bila v politiki. A ta referendum ni vprašanje o zakonu, umetnosti ali pokojninah. Gre za politično manipulacijo, ki nas bo stala 6,7 milijona evrov.”
Žalitve namesto predlogov za krepitev
“Očitno si opozicija ne želi transparentnosti, in stremi k še manj strokovnim odločitvam, temelječih na objektivnih merilih. Na kratko, briga jih za slovensko kulturo in slovenske umetnike,” je ostra poslanka Svobode Tamara Kozlovič. “Nov zakon, ki nadomešča zastarelo ureditev iz leta 1974, prinaša več transparentnosti in pravičnosti pri dodeljevanju dodatkov k pokojninam za izjemne umetnike, saj uvaja jasna in objektivna merila ter strokovno odločanje o dodeljevanju dodatkov k pokojnini,” poudarja. Dodaja še, da opozicija očitno “ne mara inteligentnih in ustvarjalnih ljudi, predvsem pa ne tistih, ki jim slepo ne ploskajo”. Tokrat, pravi, si je za državne sovražnike izbrala vrhunske umetnike, referendum pa izrablja za svoje politične obračune. “Dokaz za to je dejstvo, da imamo v Sloveniji v veljavi tudi zakon, ki na podoben način ureja dodatek k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki pa mu SDS – vsaj za zdaj – ni oporekal, kot to počne v primeru umetnikov. Namesto, da bi opozicija predlagala ukrepe za krepitev in razvoj umetniškega ustvarjanja, se umetnikom zahvalila za delo in prispevek, ki ga dajo družbi - tako kot se radi zahvaljujejo športnikom, jih raje žali.”
Jernej Vrtovec
poslanec NSi
“Vsak upokojenec v Sloveniji ima za seboj življenjsko delo. In vsak si zasluži dostojno starost. A pravična država ne deli privilegijev, temveč ustvarja pogoje, da smo vsi enako spoštovani.”
Na Kozlovič smo naslovili tudi vprašanje glede pozivov k bojkotu referenduma. Zatrdila nam je, da v Svobodi spodbujajo aktivno državljanstvo in čim širšo demokratično participacijo vseh državljanov. “Vedno sem se trudila udeležiti vseh volitev, tudi ko še nisem bila v politiki. A ta referendum ni vprašanje o zakonu, umetnosti ali pokojninah. Gre za politično manipulacijo, ki nas bo stala 6,7 milijona evrov,” je dejala in pripomnila, da bojkot ni pasivnost, temveč je dejanje s sporočilom. “Demokracija pomeni tudi pravico do neudeležbe, če so vprašanja zlorabljena za ozke politične cilje,” meni.
Ostra je tudi do kampanje, ki jo vodijo predlagatelji referenduma. “Ljudem niso povedali, da imamo te dodatke že 50 let in da so jih v času svojih vlad podeljevali tudi sami, in to še največ. Niso jim povedali, da z novim zakonom odpravljamo dedovanje teh dodatkov. Ljudem so lagali, da ti dodatki posegajo v pokojninski sistem, kar nikakor ne drži,” poudarja poslanka iz vrst Svobode.
340.000
glasov mora na referendumu zbrati opozicija, da bi dosegla zavrnitveni kvorum
“Dodatek se bo podeljeval po jasnih in objektivnih merilih”
S Kozlovič soglaša tudi vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec, ki meni, da gre pri zakonu za pravično priznanje in podporo umetnikom, ki so s svojim ustvarjanjem pustili neizbrisen pečat v naši kulturi, pogosto v težkih in negotovih pogojih. “Umetnost ni le luksuz, temveč ključni del družbene identitete, razvoja in kritičnega mišljenja,” je povedal za PN.
Dejal je še, da so v Levici zakon prenovili, ker je “bilo to nujno zaradi zastarelega zakona iz leta 1974 in priporočil Računskega sodišča,” prejšnja vlada pa da je začela podeljevati te pravice brez spremembe zakonske podlage, kar je pomenilo podeljevanje brez jasnih kriterijev.
Z očitki opozicije, da gre za privilegije za peščico kulturnikov, se ne strinja. “Dodatek, ki se podeljuje že pol stoletja, je namenjen tistim, ki so v svojem življenju dosegli izjemne dosežke in jih zaradi tega priznava širša družba. Dodatek se bo po novem zakonu podeljeval po jasnih in objektivnih merilih, ki zagotavljajo, da bo podporo prejel vsak tisti umetnik, ki izpolnjuje te pogoje, ob tem pa ne bo vplival na pokojnine drugih upokojencev. Noben upokojenec ne bo prejemal manj zaradi tega zakona, kar javnosti podtikajo pobudniki referenduma.”
V Levici referendum ocenjujejo kot nesmiselnega in neracionalnega, zato se Tašnerju ne zdi, da bi bili pozivi k bojkotu lahko škodljivi za volilno udeležbo na prihodnjih referendumih in volitvah. “Opozicija v državnem zboru ni vložila amandmajev k zakonu, kar kaže na to, da jim ni šlo za vsebino, temveč za politikantski manever. To je jasno tudi iz njihovega zadnjega predloga, s katerim želijo ukiniti tudi trenutno veljavni zakon in dodatke umetnikom nasploh. Zato se je treba vprašati, kdo je naslednji na njihovem seznamu - mogoče športniki ali borci?”
SD referenduma ne bodo bojkotirali
Podporo zakonu izrekajo tudi v koalicijski SD, saj da ta predstavlja pomemben korak k pravičnejšemu vrednotenju umetniškega dela. “Gre za konkretno, sistemsko priznanje tistim, ki so s svojim ustvarjalnim delom pustili pečat v zgodovini slovenske umetnosti,” dodaja,“ meni poslanka Meira Hot, očitke opozicije, da gre za simbolne privilegije, pa razume kot poskus diskreditacije. Poudarja še, da družba, ki zna prepoznati in ceniti svoje ustvarjalce, kaže zrelost in spoštovanje do skupnih vrednot. “Zakon ne uvaja nobenih ekskluzivnosti, temveč popravlja dolgoletno pravno praznino in odpravlja podedovane anomalije.”
Za razliko od koalicijskih partneric pa SD volilcev ne poziva k referendumu. Tega dojemajo kot temeljno obliko neposredne demokracije in vsak volivec ima po njihovo pravico do svoje (ne)odločitve, tudi do tega, da se referenduma ne udeleži. “Poziv k bojkotu razumemo kot izraz nestrinjanja z načinom, kako je do razpisa referenduma sploh prišlo, torej kot politični odziv na zlorabo instituta, ne na vsebino samega zakona,” meni Hot, poudarja pa, da v SD ostajajo “zavezani dialogu, argumentom in spoštovanju do volilne pravice”.
Za mnenje smo povprašali tudi Evo Irgl iz skupine nepovezanih poslancev, a se na naša vprašanja ni odzvala.
