Primorski gospodarstveniki z apelom vladi za stabilno poslovno okolje

Slovenija
, posodobljeno:

Gospodarstveniki, povezani v regionalne zbornice v Kopru, Postojni in Novi Gorici, so združili moči in pričakovanja, strnjena v skupni, tako imenovani lipiški izjavi, ki jo te dni pošiljajo na vlado. “Vse tri zbornice delamo skupaj, ker hočemo, da se naš glas v Ljubljani bolj sliši,” pravi Goran Petek, predsednik postojnske gospodarske zbornice in podpredsednik GZS.

Lipiško izjavo so skupaj prebrali predsedniki primorskih gospodarskih zbornic Boštjan Jerončič, Borut Fakin in Goran Petek (z 
leve).
Lipiško izjavo so skupaj prebrali predsedniki primorskih gospodarskih zbornic Boštjan Jerončič, Borut Fakin in Goran Petek (z leve).

PRIMORSKA > “Vsa pričakovanja, nanizana v izjavi, so prepletena in imajo skupni imenovalec, - ustvarjanje konkurenčnega gospodarskega okolja. Ki ga zdaj ni,” pravi Goran Petek. Med pričakovanji izpostavlja reformo šolstva; učni programi morajo nastajati z roko v roki z gospodarstvom. “Obupno potrebujemo veliko dodatnih medicinskih sester, med mladimi obstaja interes za ta poklic in šolanje, vpisnih mest na zdravstvenih šolah pa je daleč premalo. Na opozorila, da bi morali povečati njihovo število, pa v šolstvu zaženejo vik in krik, češ da tako posegamo v njihovo avtonomijo. V resnici je problem dodatno delo, ki bi prešlo na njihova ramena. Če bi se v gospodarstvu bali novih izzivov, bi že zdavnaj propadli,” ne dvomi Petek.

Opozarja še, da v gospodarstvu - za razliko od javnega sektorja - vodilni prevzemajo odgovornost. “Če kdo od podrejenih ne opravi, kar bi moral, je jasno, da mora vodilni to narediti sam ali pa mora najti nekoga, ki bi to nalogo izpolnil. Ker vodilni odgovarja za vse, kar se dogaja v podjetju. Izgovori, ki jih je slišati v javnem sektorju, češ to ni moje delo, v gospodarstvu ne zdržijo,” še pravi Petek.

Matej Koglot

Gostol TST

“Tisto, kar nas vse skrbi, je, da postajamo čedalje bolj nekonkurenčni.”

Z leve proti desni: Goran Petek, Matej Koglot in Martina Murovec

Skupaj so primorske zbornice močnejše

Lipiška izjava ni končni cilj, temveč le zadnji korak v nizu skupnih korakov treh primorskih zbornic, ki zadnja tri leta tesno sodelujejo. “To je šele začetek, naša pričakovanja, zajeta v izjavi, bomo še dopolnjevali,” napoveduje direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar in dodaja: “Skupen nastop v odnosu do vlade, ministrstev, agencij ... ima večjo težo in lahko prinese boljši rezultat, kot če je na drugi strani samo ena od zbornic.”

Martina Murovec

Arctur

“Pričakujemo predvsem debirokratizacijo postopkov, ker se nam zdi, da to, kar se dogaja, je preko vseh mej razumnega.”

Od davkov do debirokratizacije

“Srečanja v Lipici se sicer nisem udeležil, Lipiško izjavo sem pa prebral. In vsi predlogi v njej se mi zdijo ključni. Tisto, kar nas vse skrbi, je, da postajamo čedalje bolj nekonkurenčni. Po eni strani porivamo plače navzgor in s tem poganjamo inflacijo, tako da se tudi povišane plače ne poznajo, ker gredo tudi cene gor. Davki in davčna politika, to je tisto najbolj ključno, se mi zdi,“ je povedal Matej Koglot, direktor podjetja Gostol TST iz Čiginja.

“Pričakujemo predvsem debirokratizacijo postopkov, ker se nam zdi, da to, kar se dogaja, je preko vseh mej razumnega. Ko skušajo biti še bolj birokratski, kot Bruselj zahteva. Deluje tako, kot da razne postopke, pravilnike, uredbe pišejo ljudje, ki nimajo nikakršnega stika z realnim poslovnim svetom,” je povedala Martina Murovec, izvršna direktorica novogoriškega podjetja Arctur.

Goran Petek

predsednik postojnske zbornice in podpredsednik GZS

“Če bi se v gospodarstvu bali novih izzivov, bi že zdavnaj propadli.”

Izpostavila je tudi jasno in predvidljivo davčno politiko, da se ve, kaj, koliko in kam gredo sredstva. “Ni toliko problem višina davkov, ki jih nosi gospodarska družba oziroma zaposleni, problem je bolj, ker ne vidimo nekih povratnih pozitivnih učinkov,” je še pojasnila.

Spodbujanje inovativnosti za rast dodane vrednosti

V Arcturju kot visokotehnološkem podjetju se jim zdi nujna tudi krepitev vlaganj v raziskovalno-razvojne projekte in oblikovanje instrumentov za dvig inovativnosti. Kot je poudarila Murovec, mora biti to krovno organizirano in ne odvisno od vsakega ministrstva posebej, kot je zdaj. “Tu je treba držati tempo z Evropsko unijo. To se nam zdi zelo pomembno za dvig dodane vrednosti,” je še pojasnila. V zvezi z Lipiško izjavo je dodala še, da sama po sebi ne bo kar zalegla in zadeve se ne bodo kar začele reševati, “vendar se mi zdi pomembno, da gospodarstvo izpostavlja problematike, s katerimi se soočamo, pa tudi, da podamo kakšne predloge rešitev. Večkrat kot povemo naglas, večje so možnosti dialoga in produktivnega reševanja. Vse, kar je v izjavi zapisano, je dobronamerno z enim in edinim ciljem - izboljšati pogoje za delovanje gospodarstva in posledično boljšega življenja vseh nas,” je zaključila.