Primorska: proti severu podpora sporazumu slabi

PRIMORSKA > Potem ko je državna volilna komisija glasovom z volišč prištela še tiste, ki so prispeli po pošti iz Slovenije, se izid referenduma ni bistveno spremenil. Sporazum je po delnem uradnem izidu podprlo 51,49 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 48,51 odstotka.

Najmočneje za sporazum v Istri

Dan po referendumu je tudi čas za analizo glasovanja Primorcev. Ti so sporazum podprli nekoliko odločneje kot povprečno v državi: v prid sporazuma je glasovalo 56,51 odstotka volilcev. Rezultati glasovanja na ravni države kažejo, da so nasprotniki arbitražnega sporazuma zmagali v severnih in vzhodnih volilnih enotah, medtem ko so zmagovalci slavili predvsem na jugu in zahodu.

Ustavni sodnik in mednarodni pravnik Ernest Petrič na ugibanja, ali bo vlada za slovenskega arbitra v petčlanskem arbitražnem sodišču izbrala njega, odgovarja, da je odprt za pogovore v tej smeri. Izpostavil pa je tudi pomen priprave slovenske argumentacije za arbitražo. “Tu bo treba sile združiti in če sem prav razumel izjave ključnih političnih osebnosti po referendumu, se vsi tega zavedajo,” je dejal.

Da je bila podpora najmočnejša na jugu in da je proti severu slabela, velja tudi za Primorsko (enota Postojna). Med 12 okraji so v prid sporazumu glasovali v osmih. Največjo podporo je sporazum požel v Izoli (70,3 odstotka), na največ nasprotovanja pa je naletel med ajdovskimi volilci (60,6-odstotno).

Osemkrat remi

Zanimiva je tudi analiza posameznih volišč. V Jagrščah pri Cerknem so volilci v en glas zavrnili arbitražni sporazum; vseh 19, ki so veljavno glasovali, je namreč obkrožilo proti. Kar na osmih voliščih pa je bil rezultat neodločen; tistih, ki so obkrožili za, je bilo natanko toliko kot tistih, ki so glasovali proti. Tako je bilo, denimo, v Dekanih (Zadružni dom), Dolenji vasi, Tatrah, Klancu pri Kozini, Gornjem Cerovem, Anhovem, Srednjem Lokovcu in Podragi.

Kosorjeva tudi v pogovore z Janšo

Premier Borut Pahor je včeraj prejel ploho čestitk za uspešno izglasovan arbitražni sporazum, izid referenduma pa še posebno odmeva pri sosedih. Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor zdaj vidi priložnost za rešitev še preostalih odprtih vprašanj med državama. O tem, ali se bo v Sloveniji zapletlo z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, pa noče ugibati. “Rešitev enega problema odpira vrata za reševanje drugih problemov. Če smo uspeli urediti najtežje vprašanje, sem prepričana, da bomo uspeli urediti tudi vsa druga,” je včeraj zjutraj izid referenduma komentirala hrvaška premierka Jadranka Kosor.

Hrvaško politično vodstvo se med referendumsko kampanjo v Sloveniji ni oglašalo; s hrvaške vlade je pred nekaj tedni prišel zgolj demanti izjave Boruta Pahorja, da mu je Kosorjeva obljubila stik Slovenije z odprtim morjem, nato pa se sosedje niso vpletali niti v slovenske očitke, da so v zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma zapisali laž o skupnem obveščanju predsedstva EU in ZDA o hrvaški enostranski izjavi.

Kosorjeva je glede hrvaške enostranske izjave včeraj dejala, da se ni nič spremenilo ter da so bili vsi seznanjeni z njeno vsebino. Na ugibanja, da bi se utegnilo zaplesti pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe za članstvo v EU, za kar bosta v slovenskem državnem zobru potrebni dve tretjini glasov, pa se ni odzvala. Napovedala je, da se bo o vsem še intenzivno pogovarjala tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Oba sta namreč člana Evropske ljudske stranke (EPP). Kosorjeva je še razkrila, da se je v nedeljo zvečer in včeraj zjutraj pogovarjala s slovenskim kolegom Pahorjem in od njega dobila jasna zagotovila, da ni več nobenih ovir za odprtje poglavja o skupni zunanji in varnostni politiki.

Zmaga za vso Evropo

Hrvaški predsednik Ivo Josipović se izida referenduma veseli, saj v njem vidi spodbudo vzhajajočim pozitivnim odnosom med Slovenijo in Hrvaško. “Gre za veliko zmago tiste politike, ki gre v smeri EU,” je izjavil. Spomnimo, da kot poslanec v hrvaškem saboru ni glasoval za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, po prevzemu predsedniške funkcije pa je ta dogovor med državama podprl. Zadovoljen je tudi nekdanji predsednik Stipe Mesić, ki v prihodnje ne pričakuje težav.

Hrvaški mediji so včeraj večkrat povzemali besede slovenskih zagovornikov arbitražnega sporazuma, češ da je zmagal razum. Vendar pa si hrvaški komentatorji ne delajo iluzij, da je muk s Slovenijo konec. V Večernjem listu opozarjajo na možno nasprotovanje ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU. Slovenija lahko Hrvaški pred nosom zaloputne vrata v EU, opozarja časnik.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozdravil izid referenduma in poudaril, da je to “pomemben korak naprej”. Evropska komisija se zdaj veseli dokončne ureditve mejnega spora med državama. Tudi avstrijski in italijanski zunanji minister Michael Spindelegger in Franco Frattini na potrditev arbitražnega sporazuma gledata skozi očala EU. Rezultat omogoča njeno širitev na Balkan.

JANA KREBELJ

SONJA RIBOLICA