Preproste meritve radona ne gre zamuditi
Zavod za varstvo pri delu je letos razširil nabor z radonom ogroženih občin na 51 in gospodinjstvom v njih ponovno ponudil brezplačno meritev te radioaktivne nevarnosti. Med vsemi je deset primorskih občin. Prijava za prejem naprave, s katero bodo gospodinjstva sama izmerila sevanje, je zelo preprosta.
SLOVENIJA > Znanje o radonu in nevarnostih njegovih kratkoživih potomcev je vse večje. Zato Zavod za varstvo pri delu (ZVD) letos ponovno omogoča brezplačne meritve sevanja vsem gospodinjstvom v potencialno ogroženih občinah. Lanskemu naboru 24 občin je dodal 27 novih, saj nacionalna strategija o radonu načrtuje nekoliko resnejši spopad s tem tihim, nevidnim morilcem.
Upravičene vse občine na poroznih in kraških tleh
Z radonom so v Sloveniji ogrožene občine na propustnih kraških in lapornatih tleh in seveda vse, ki zaradi rudarjenja in odlaganja jalovine živijo ob ostankih radioaktivnih prvin, zlasti urana.
300bekerelov na kubični meter zraka je dopustna meja koncentracije radona
ZVD brezplačne meritve omogoča gospodinjstvom v desetih primorskih občinah: Ilirski Bistrici, Divači, Hrpeljah - Kozini, Mirnu - Kostanjevici, Komnu, Pivki, Postojni, Idriji, Novi Gorici in Kanalu. Kdor se bo za meritev, ki jo plača uprava za varstvo pred sevanji, odločil, bo vse napotke, vključno s prijavnim obrazcem našel na spletni strani ZVD (zvd.si/radioaktivni-radon-brezplačne-meritve).
Po preprosti prijavi bo vsako gospodinjstvo na dom prejelo detektor in ga skladno z navodili namestilo v najbolj ogrožen kletni ali pritlični prostor. Naprava bo mesec ali dva beležila koncentracije radona. Nato jo bo potrebno v že priloženi kuverti vrniti na ZVD, kjer jo bodo fiziki analizirali. V primeru preseženih količin radona, bodo gospodinjstvom poslali napotke za ukrepanje.
Vsak deseti pljučni rak je posledica radona
Na omenjeni spletni strani so na voljo tudi vse z radonom povezane informacije in ukrepanje ob preseženih količinah. Sam radon, ki je prisoten v vseh tleh in v vsaki hiši (vanjo vstopa skozi špranje v talnih ploščah, vkopane stene in kanalizacijske vode), ni nevaren. Tako kot ga vdihnemo, ga tudi izdihnemo. Nevarne so kovine, ki ostanejo kot razpadni produkti in se nalagajo na stenah dihalnih poti ter jih poškodujejo. Zato je vsak deseti pljučni rak posledica radioaktivnega razpada radona. To v Sloveniji pomeni več kot sto smrti na leto.
Še dopustna meja koncentracije radona v domovih in v delovnih okoljih je 300 bekerelov na kubični meter zraka. Tako je od lani, ko je tudi Slovenija v uredbo z nacionalnim radonskim programom povzela evropske direktive. Prej je bila meja dopustnosti pri nas postavljena sto bekerelov na kubični meter više. Šole, vrtci in v precej manjšem številu ostali javni zavodi na ogroženih območjih, so od leta 2006 edini, kjer potekajo sistematične meritve radona. Enota pove, koliko radioaktivnih razpadov atomov radona in potomcev se zgodi v vsaki sekundi v kubičnem metru zraka.
Meritve v domovih so novost, ki je sledila uredbi. 430 gospodinjstev, ki se je v prvem letu odločilo za meritve, pomeni uvod v zavedanje problema. Ta je velik. V Idriji so denimo v najbolj ogroženem stanovanjskem stolpiču pred mnogimi leti izmerili 14.000 bekerelov radona na kubični meter. Kljub temu ga v bivalnem okolju odtlej nihče ni meril sistematično, kaj šele ukrepal. Podobno ne na kraških tleh, kjer so v nekaterih zavodih izmerili do nekaj tisoč bekerelov radona v kubičnem metru zraka.
Pri manjših količinah je ukrepanje z zračenjem enostavno, pri večjih pa je nujna sanacija talnih plošč, sten in jaškov. Sredstev v pomoč za tovrstno ukrepanje še ni na voljo.