Pregledali smo račune: kaj so nam zamolčali ob podražitvi omrežnine za elektriko

SLOVENIJA > V Sloveniji že več mesecev duhove buri prenova obračunavanja omrežnine, ki jo je letos jeseni uvedla Agencija za energijo. Položnice za november so potrdile napovedi, da bo nov sistem najmanj ugoden za gospodinjstva, ki so v minulih letih investirala v sončne elektrarne, toplotne črpalke in električna vozila. Delu gospodarstva bi se stroški za elektriko povečali za vsaj trikrat.

Direktorica agencije Duška Godina je ob uvedbi novega modela mirila javnost, da bodo zneski za omrežnino za večino slovenskih gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev nižji. Toda pri tem ni opozorila na pomembno podrobnost, ki jo razkrivajo novembrske položnice za elektriko - da bodo gospodinjstva s plačilom omrežnine po novem zakupila dvakrat manjšo obračunsko moč kot prej.

Položnice za november so potrdile napovedi, da bo nov sistem najmanj ugoden za gospodinjstva, ki so v minulih letih investirala v sončne elektrarne, toplotne črpalke in električna vozila.

To pomeni, da imajo številna gospodinjstva ob plačilu dražje omrežnine na voljo precej manjšo zmogljivost omrežja, kot so jo imela do zdaj. Če jo bodo s priključitvijo katere od naprav v “napačnem” časovnem bloku prekoračila, kar je zdaj precej bolj verjetno, pa jih bo to stalo še več. V tem primeru bodo namreč morala plačati “kazen”, torej tudi omrežnino za presežno moč.

Kaj je bilo na položnicah septembra

Kaj vse smo ugotovili ob pregledu novembrskih računov za elektriko?

Za gospodinjstva bi bilo ključnega pomena, da lahko v realnem času nadzorujejo, ali morebiti presegajo dogovorjeno obračunsko moč. Trenutno večina gospodinjstev te možnosti nima.

Prvo opažanje je, da so položnice dražje izključno zaradi spremenjenega obračunavanja omrežnine, ne pa zaradi sprememb v ceni električne energije, ki jo zagotavljajo dobavitelji. Septembra, ko jo veljal še stari model, so bile položnice v delu, ki se tiče omrežnine, precej bolj enostavne. Omrežnina je bila sestavljena iz:

cene za obračunsko moč v kilovatih, ki je odvisna od moči vgrajenih varovalk,

cene za omrežnino, ki se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.

Pri tem je obračunska moč v stanovanjskih hišah s trifaznimi priključki znašala deset kilovatov. V stanovanjih v blokih z enofaznimi priključki je obračunska moč znašala sedem kilovatov ali manj. To pa zato, ker se je obračunska moč do septembra plačevala glede na zmogljivost varovalk.

Ne trikrat, za omrežnino plačuje šestkrat več

Novi model temelji na dogovorjeni obračunski moči. Gre za mejo, ki določa, koliko električnih naprav ima lahko posamezno gospodinjstvo vklopljenih hkrati in v kolikšni meri lahko v določenem časovnem intervalu obremeni omrežje. Te moči ne določajo več varovalke, ampak lokalno distribucijsko podjetje - in to za posamezni časovni blok na podlagi izmerjenih doseženih 15-minutnih konic preteklega obdobja.

Tu nastopi prva težava: te zmogljivosti so se pri gospodinjstvih precej znižale. Kot primer smo vzeli dvočlansko gospodinjstvo, ki živi v večji stanovanjski hiši v okolici Ljubljane s sončno elektrarno in toplotno črpalko. Na položnici za november (račun je bil izdan v začetku decembra) znaša zakupljena zmogljivost za prvi časovni blok v višji sezoni, ki zaseda večino delovnega dneva (med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro), le še 4,6 kilovatov. Torej več kot dvakrat manj od prej, ko je znašala deset kilovatov. Tudi v drugem časovnem bloku, ki med tednom traja med 6. in 7. uro, med 14. in 16. ter med 20. in 22. uro, ima odjemalec zakupljene zgolj polovico prejšnje zmogljivosti. Tudi pri ostalih blokih je manjša.

To gospodinjstvo je septembra plačevalo osem evrov omrežnine (skupaj z ddv). Po novem je ta skoraj trikrat višja, pri čemer glavnino dneva za moč, ki bo dvakrat nižja od prejšnje. Pod črto: dejansko gre za šestkratno podražitev.

Bodo kaznovali najbolj aktivne uporabnike?

Pri tem naš sogovornik, ki je prejel položnico, ne dvomi, da bo manjšo zakupljeno moč hitro prekoračil, zaradi česar bo moral čez dve leti, ko se konča prehodno obdobje, plačati še “kazen”. Hišni elektro priključek mu namreč dopušča večjo moč od dogovorjene. Odjemalci so sicer naprave, ki porabljajo elektriko v stanovanjih in hišah, načrtovali glede na priključno moč lastnega bivališča, za kar se je vsak odločil z izbrano velikostjo varovalk.

Drži, da lahko odjemalec to dogovorjeno moč v dogovoru z elektrodistribucijskim podjetjem naknadno tudi poveča. Toda pozor: kdor bo to storil že zdaj, zanj ne bo več veljalo dveletno prehodno obdobje, ko se kazni za preseganje dogovorjene moči še ne bodo obračunavale. Ali drugače: uporabnik, ki bo aktivno upravljal s svojo dogovorjeno močjo, kar je bil eden od ciljev modela, bo za to med prvimi kaznovan.

Na položnicah smo našli še več primerov, ko se je zakupljena moč lastnikov hiš v drugem časovnem bloku prepolovila, v stanovanjskih blokih pa se je znižala s sedem kilovatov na 3,5 ali celo na 2,5.

Ali sploh lahko sami ugotovite, da ste prekoračili moč?

Z novim modelom je želela agencija po lastnih besedah doseči pravičnejšo porazdelitev plačevanja omrežnine, torej da gospodinjski odjemalci ne bi več na ta način subvencionirali večjih na čelu s podjetji. A četudi je imela agencija dober namen, je zatajila pri izvedbi v praksi.

Tu namreč pridemo do druge težave: kako bodo uporabniki sploh vedeli, kdaj so prekoračili zakupljeno moč?

Najprej: znesek dogovorjene moči nima zveze s porabo električne energije. Odjemalec ga bo plačal, četudi bo recimo njegovo stanovanje ves mesec prazno. Na položnicah so vidne tudi velikanske razlike med tarifo za prvi časovni blok in tarifami za ostale bloke.

Na nas se je tako obrnilo malo podjetje, ki enega od merilnih mest za električno energijo ne uporablja že leto in pol. Do septembra ga je omrežnina stala do osem evrov na mesec. Z oktobrom se je podražila na 300 evrov, z novembrom pa na 500 evrov.

Za gospodinjstva bi bilo torej ključnega pomena, da lahko v realnem času nadzorujejo, ali morebiti presegajo dogovorjeno obračunsko moč. Le na ta način se lahko izognejo plačilu kazni za prekoračitev dogovorjene moči. Toda trenutno večina gospodinjstev te možnosti nima.

“Vozimo po avtocesti, a naš avto nima števca”

Četudi ima že 95 odstotkov gospodinjstev pametne števce, ti moči oziroma trenutne porabe ne prikazujejo na način, ki bi bil primeren za gospodinjstvo. Podatki o porabi na portalu Moj Elektro so dostopni z enodnevno zamudo. Števci pa trenutne podatke prikazujejo ciklično. Ti se na zaslonu ves čas spreminjajo med energijo v več tarifah, močjo po različnih fazah, napetostmi …

“Kot bi nas poslali vozit na avtocesto, nam predpisali omejitev 130 kilometrov na uro, naš avto pa ne bi imel števca,” je razmere komentiral eden od odjemalcev, ki nam je pokazal svojo položnico. Drugi nas je opozoril, da stroškov omrežnine po novem ne plačujemo glede na časovno trajanje tarif, ampak kot da smo vsako tarifo posebej zakupili za ves dan.

Tik pred božičnimi prazniki so sicer iz agencije sporočili, da v tem trenutku ne vidijo potrebe po prenehanju uporabe nove metodologije, četudi jih je k temu v ponedeljek pozvala vlada. “Učinke bomo redno spremljali in metodologijo po potrebi dopolnjevali in nadgrajevali. Na podlagi spremljanja prvih učinkov in izračunov pa se naše dosedanje navedbe in izračuni potrjujejo,” so sporočili iz agencije.

Številna gospodinjstva imajo ob plačilu dražje omrežnine na voljo precej manjšo zmogljivost omrežja, kot so jo imela do zdaj. Sašo Švigelj