Pred volitvami še dodatno znižanje omrežnine

Z novim letom je začela veljati pomembna sprememba, ki jo je prinesla septembra lani sprejeta posodobitev reforme obračuna omrežnine. Gre za nov način določanja dogovorjene obračunske moči. Ta je bil po uvedbi reforme deležen številnih kritik odjemalcev električne energije, ki so menili, da ni bil pravičen.

Dogovorjena obračunska moč je namreč ključni podatek za izračun višine omrežnine za moč, ki jo mora plačati odjemalec, saj se z njo pomnožijo tarifne postavke v posameznem časovnem bloku. Omrežnina za moč pa zajema okoli dve tretjini končnega zneska omrežnine. Po novem se bo dogovorjena obračunska moč za koledarsko leto za vsak časovni blok določala kot povprečje petih konic posameznega časovnega bloka v obdobju 12 mesecev. Zajemala pa bo obdobje od oktobra predpreteklega leta do vključno septembra preteklega leta. S tem, kolikšna bo po novem dogovorjena obračunska moč, so bili odjemalci seznanjeni že na računih za elektriko za oktober in november lanskega leta, enako bo na računih za lanski december. Tak način določanja dogovorjene obračunske moči bo ustreznejši, saj je bila doslej določena na podlagi zgolj treh konic v višji sezoni. V nekaterih elektrodistribucijskih podjetjih ocenjujejo, da bo novi način obračuna bolj realen glede na dejansko rabo omrežja in naj bi praviloma gospodinjskim odjemalcem v povprečju prinesel nižjo obračunsko moč. “Glede na to, da bo upoštevanih pet konic na ravni enega leta, bo pri večini odjemalcev dogovorjena moč nekolika nižja,” pravi direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Godina še pove, da ljudje postajajo vedno bolj ozaveščeni o rabi elektrike in to agenciji tudi sporočajo. Med drugim se, pravi, vedno bolj zavedajo, da lahko občutno znižajo moč že, če ne uporabljajo istočasno več energijsko potratnih naprav v gospodinjstvu.

Duška Godina

Foto: Večer

Kdaj novi časovni bloki?

Spremembe reforme omrežnine ohranjajo višjo in nižjo sezono, prav tako bo še naprej na letni ravni v veljavi pet časovnih blokov, trije znotraj posameznega delovnega dne. Bosta pa po novem ob dela prostih dneh veljala zgolj dva časovna bloka, a bo ta sprememba uvedena šele leta 2027. S tem je želela agencija zagotoviti ustrezno prehodno obdobje za odjemalce in elektrooperaterje.

V veljavi že 50-odstotno znižanje tarif

Nominalno sicer drugačen način določitve dogovorjene obračunske moči ne bo prinesel drastičnega znižanja omrežnine, v nekaterih primerih zgolj nekaj evrov. A gre za dodatno znižanje ob ukrepih, ki so že v veljavi. Kot smo že poročali, je v skladu s spremembami reforme omrežnine v aktualni višji sezoni, torej od novembra lani do konca letošnjega februarja, tarifna postavka v najdražjem časovnem bloku znižana za 50 odstotkov. Gre za tako imenovani sistem 50-70-90, po katerem bo tarifna postavka v časovnem bloku 1 v naslednji sezoni (2026-2027) znižana za 30 odstotkov, novembra in decembra 2027 pa bo znižana še zgolj za deset odstotkov, nato pa bo od leta 2028 naprej obračunana v celotni vrednosti.

Medtem se omrežninske tarife za posamezne časovne bloke do konca aktualne višje sezone niso znižale, zaradi česar je, kot rečeno, možno v tem času pri gospodinjskih odjemalcih zaradi novega načina določanja dogovorjene obračunske moči v povprečju pričakovati še dodatno znižanje končnega zneska za omrežnino. Pri tem je treba poudariti, da so med gospodinjskimi odjemalci velike razlike z vidika rabe omrežja, zato ni nujno, da bodo spremembe za vse avtomatsko prinesle pocenitev.

Čeprav bo tik pred volitvami marsikdo plačal manj za omrežnino, pa temu ne bo tako v nadaljevanju leta. Navedene spremembe namreč na drugi strani pomenijo tudi izpad prihodkov od omrežnine, zato bodo marca začele veljati nove tarifne postavke, ki bodo veljale do konca letošnjega leta in bodo višje. Tarifna postavka za moč za časovni blok 1 bo tako po novem znašala 3,82301 evra za kilovat (zdaj 3,42250 evra za kilovat), a marca se spet začne nižja sezona, v kateri najdražji časovni blok ni v veljavi. Dvigi omrežnine zaradi višjih tarifnih postavk v drugih časovnih blokih pa se še ne bodo odrazili na položnicah za elektriko, ki jih bodo gospodinjstva prejela do državnozborskih volitev marca letos.

Popravki načina obračuna omrežnine so bili predvsem posledica nezadovoljstva politike nad reformo omrežnine, ki velja od oktobra 2024. Čeprav bi v skladu z reformo povprečni gospodinjski odjemalec na letni ravni plačal manj omrežnine, pa je v višji sezoni reforma pomenila zvišanje omrežnine in posledično celotnega računa za elektriko, kar je povzročilo nezadovoljstvo v delu javnosti, vladajoča politika pa je od Agencije za energijo zahtevala prilagoditev reforme.

“Sezonci” morajo oddati vloge do 15. januarja

Prehod v novo leto je na področju omrežnine pomemben tudi za izvajalce dejavnosti z izrazitim sezonskim značajem, kot so na primer upravljavci smučišč in namakalnih sistemov. Ti morajo namreč do 15. januarja pri elektrooperaterju oddati vlogo za prilagojen način obračuna omrežnine s sezonsko prilagoditvijo dogovorjene obračunske moči. S spremembami bo agencija tovrstnim odjemalcem s priključno močjo nad 43 kW za obdobja, ko so dogovorjeno obračunsko moč znižali na minimalno moč, omogočila, da se omrežnina za moč obračuna kot dosežena moč v posameznem časovnem bloku. Mora pa za to odjemalec izpolnjevati dva pogoja, in sicer, da je v preteklem koledarskem letu presegel 1000 kWh skupne porabe električne energije in da je njegova poraba elektrike v posamezni sezoni preteklega koledarskega leta presegla 75 odstotkov skupne porabe preteklega koledarskega leta, s čimer bo izkazal sezonsko naravo svojega delovanja. Če bodo odjemalci pri elektrooperaterju dobili ta status, ga bo treba letno obnavljati. S to spremembo je agencija stremela k temu, da bi ustrezno opredelili vprašanje odjemalcev, ki izvajajo sezonske dejavnosti, pri čemer je večji del njihove porabe vezan na dejavnost v določeni sezoni, medtem ko v preostalem času uporabljajo elektriko zgolj za osnovno vzdrževanje, osvetljavo in podobno.