Pravi boj za slovensko javno zdravstvo se šele začenja
Zbrali smo deset ekscesov v domačem zdravstvu, ki smo jih razkrili v zadnjih dveh letih. Uvodoma navajamo tri: zdravniki iz javnih zavodov, ki so paciente preusmerjali v lastne samoplačniške ambulante; predstojnik, ki je odprl zasebno kliniko, za katero delajo njegovi zaposleni iz UKC Ljubljana; radiologi z astronomski prejemki ...
SLOVENIJA > “Presenečen sem bil, kako daleč smo že s to divjo privatizacijo. Sprivatizirali smo tovarne, uničili smo banke in zdaj je na vrsti zdravstvo. Resničen boj za javno zdravstvo se šele začenja. Korupcijo bomo odpravili z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom.” S temi besedami je kirurg Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, minuli četrtek komentiral novico, da je državni zbor sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem iz javnih zavodov prepoveduje delo v samoplačniških ambulantah. Tudi delo pri koncesionarjih bo po novem mogoče pod strožjimi pogoji, pri čemer bodo merili delovno obremenitev.
Brecelj je poudaril, da pri sprejemanju zakona ne gre za rušenje zasebnega zdravstva: “Gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).”
Zbrali smo deset najbolj ekscesnih primerov dvojnih praks, zaslužkov zdravnikov v zasebnih klinikah in odtekanja sredstev iz javne blagajne v zasebne žepe, ki smo jih razkrili v zadnjih dveh letih.
1. Šef ortopedije ima kliniko, zanjo delajo njegovi podrejeni iz UKC
Pod drobnogled smo vzeli ortopedsko kliniko na UKC Ljubljana, kjer opravijo največ pregledov in operacij v državi. Gre za področje, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi, praktično takoj pa je za plačilo mogoče priti na vrsto v zasebnih ambulantah. Zakaj? Ker vsi tam zaposleni delajo tudi v zasebnih klinikah. To večinoma počnejo prek statusa normiranega samostojnega podjetnika, ki je zanje davčno najugodnejši.
Pri tem večina ortopedov iz UKC Ljubljana dela še za najmanj dva ali več drugih zavodov in klinik. Rekorder “popoldne” dela za pet različnih zasebnih klinik, kjer opravlja skorajda izključno samoplačniške storitve. Svojo zasebno kliniko je leta 2023 odprl tudi predstojnik Ortopedske klinike Ljubljana Miha Vodičar, za katero delajo že praktično vsi njegovi sodelavci iz UKC Ljubljana.
2. “Zdravnik mi je rekel: plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta”
Naš bralec Mitja je pred časom več let trpel hude bolečine v hrbtenici. V začetku leta 2021 je od osebnega zdravnika pod “zelo hitro” dobil napotnico za ortopeda. Prijavil se je v ambulanto na koncesijo v Železniškem zdravstvenem domu v Ljubljani. Tam dr. Robert Košak, znani slovenski ortoped, dela enkrat na teden.
Prej kot izvid po pošti iz Železniškega zdravstvenega doma je dočakal klic zasebnega centra. “Obvestili so me, kdaj lahko pridem s 650 evri vred”. In kaj, če jih nima? V tem primeru bi moral čakati štiri leta, da pride na vrsto prek napotnice v javnem zdravstvu, so mu pojasnili.
3. Lažno “štempljanje”, goljufije pri pisanju izvidov
Ortopede, ki so redno zaposleni v javnih ustanovah, zraven pa vsi delajo še v zasebnih klinikah, so v času epidemije covid-19 zalotili, da so se lažno “štempljali” za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Šlo je za sistemsko prakso, večina od kršiteljev pa je dobila pisno opozorilo pred odpovedjo. Med sankcioniranimi so bili trije od petih vodij oddelkov na ljubljanski ortopedski kliniki.
V Splošni bolnišnici Celje pa so pri goljufanju pri pisanju izvidov in izplačevanju previsokih honorarjev odkrili radiologe. Del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldne in prek podjemnih pogodb, so namreč v resnici opravili kar v rednem delovnem času. Torej so bili dvakrat plačani za isto delo.
Vodstvo bolnišnice jih je kaznovalo z začasno prekinitvijo donosnih podjemnih pogodb. Radiologi so se odzvali s tiho stavko, ki je povzročila več mesecev dolge zamude pri izvidih.
4. Čakal v UKC Maribor, kirurg ga je operiral na Hrvaškem
Odmevala je tudi zgodba pacienta, ki je čakal na operacijo hrbtenice v UKC Maribor, na vrsto pa prišel v zasebni kliniki na Hrvaškem. Tam ga je operiral dr. Matjaž Voršič, nevrokirurg iz UKC Maribor. S tem je dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, kjer je zaposlen, izkoristil za dodatni zaslužek v zasebnem.
Četudi je operacijo opravil brez vednosti mariborske bolnišnice, je večino stroškov pokrila javna zdravstvena blagajna - in to na podlagi mnenja, ki ga je v imenu UKC Maribor podpisal kar Voršič. Vse to je potrdil tudi notranji nadzor nad delom Voršiča. Mariborski bolnišnici je ZZZS naložil plačilo skoraj sedem tisoč evrov, predvsem zaradi neupravičeno izplačanih stroškov zdravljenja v tujini. Voršič jo je medtem odnesel brez vsakršne kazni.
5. Radiologi, ki prejmejo več kot 10.000 evrov na mesec
Preverili smo, ali so plače radiologov v javnih bolnišnicah res tako nizke, da jih silijo v odhode v zasebno zdravstvo. Ugotovili smo, da je resnica prav nasprotna. Mesečne plače radiologov krepko presegajo povprečne zdravniške plače, ki so v letu 2023 znašale 4725 evrov bruto. V nekaterih bolnicah so skoraj dvakrat višje.
Našli smo primere radiologov, ki so imeli več kot 10.000 evrov mesečnih prejemkov. Mnogi radiologi so sicer v javnih ustanovah le delno zaposleni, kar pomeni, da so njihovi prejemki v resnici še višji. Številni, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah, zanje delajo še prek podjemnih pogodb. Nekateri tako zaslužijo še eno dodatno plačo. Ob tem pa številni za zasebne kot druge javne ustanove delajo še kot popoldanski s.p.
6. So zdravniki po zvišanju plač delali več? Da, pri zasebnikih.
V zdravniškem sindikatu Fides že več kot leto dni vztrajajo pri stavki. Zanjo so se januarja 2024 odločili, ker niso želeli počakati na celovito prenovo plačnega sistema. Toda ob tem so pozabili, da so se že v letu pred tem plače zdravnikov v povprečju zvišale za skoraj 17 odstotkov. Najbolje plačani pa so na mesec dobili tudi po tisoč evrov višje zneske.
Toda zvišanje teh plač se ni poznalo na njihovi storilnosti. So zaradi dviga plač delali več v rednem delovnem času v javnih bolnišnicah, manj pa popoldan pri zasebnikih? Ne, so razkrili uradni podatki.
7. Nekdanji minister zasebnike interventno zasul z javnim denarjem
Zasebne klinike v zadnjih letih dosegajo rekordne poslovne rezultate. To jim v največji meri uspeva zato, ker iz javne zdravstvene blagajne še nikoli pred tem niso prejele toliko denarja. 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev je tako v letu 2023 od ZZZS skupaj prejelo dobrih 160 milijonov evrov, kar je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022.
To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 - in to na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Ta je v času mandata kirurško delo opravljal v zasebnem zavodu Marka Bitenca, najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas.
S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Bistvo: javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu.
To so hitro ugotovili tudi zdravniki. Dodatno delo v donosnejših programih so zato raje kot v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, opravljali pri zasebnih koncesionarjih, saj se jim je to precej bolj izplačalo.
8. S preprodajo klinike do 20 milijonov evrov dobička
Med vsemi zasebnimi klinikami je najbolj dobičkonosno podjetje Digitalna slikovna diagnostika (DSD), ki upravlja z diagnostičnim centrom na Ptuju. Leta 2023 je imelo rekordnih 9,3 milijona evrov prihodkov. Več kot tri četrtine (približno 7,3 milijona evrov) jih je prejelo od ZZZS, torej iz javne blagajne.
Pri tem je podjetje DSD ustvarilo skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. Večino tega so dobili lastniki. Ptujsko podjetje jim je v letih 2022 in 2023 skupaj izplačalo približno deset milijonov evrov.
To je bil tudi glavni razlog, zakaj je ptujski center predlani zamenjal lastnika. Za 30 milijonov evrov ga je kupil luksemburški sklad ASEF, za katerim stojijo vlagatelji s Hrvaške. To tudi pomeni, da so nekdanji lastniki z nakupom in prodajo klinike v slabih treh letih ustvarili več kot 20 milijonov evrov dobička. Visoke dobičke svojim lastnikom izplačujejo tudi drugi diagnostični centri.
9. Lastnica največje ortodontske klinike si je kupila grad
Zlata jama za zasebne klinike pa niso le diagnostične, ampak tudi oftalmološke storitve. Nekatere očesne klinike tudi na račun koncesijske dejavnosti ustvarjajo rekordne rezultate.
Tako je Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki ima sedem zaposlenih, lani ustvaril 3,7 milijona evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. Od tega je kar dva milijona evrov prejel od ZZZS. Njegov lastnik je očesni kirurg Vladimir Pfeifer. Samo v letu 2023 si je izplačal kar 3,6 milijona evrov, še prej, med letoma 2020 in 2022, pa dodatnih 2,4 milijona evrov. Pfeifer je sicer tako kot več njegovih sodelavcev v očesnem centru zaposlen v UKC Ljubljana.
Tudi ortodontske storitve ZZZS od leta 2022 plačuje v neomejenih količinah, zaradi česar so šli prihodki nekaterih centrov po tem, ko so prejeli koncesijo, v nebo. Več ortodontskih klinik je v zadnjih letih kupovalo nepremičnine ali na veliko posojalo denar lastnikom in drugim fizičnim osebam. Maja Ovsenik, lastnica Orthosa, največje ortodontske klinike pri nas, je lani za 2,7 milijona kupila renesančni dvorec Drnča pri Begunjah na Gorenjskem.
10. Ves dan je v lastni ambulanti, vodi še javni zavod
Med vsemi najbolj izstopa zavod Orthodontio iz Izole. Njegov direktor in lastnik je Evgenij Komljanec, ki že od leta 2011 vodi Zdravstveni dom Izola. Za to prejema med tri in štiri tisoč evrov bruto mesečne plače. Ob tem dela v kliniki, ki ima več kot pol milijona evrov letnih prihodkov, od tega praktično vse na račun koncesijske dejavnosti. Vsako leto ustvari med 260.000 in 350.000 evrov dobička. Torej v povprečju skoraj 60 centov na evro prihodkov.
Toda pozor: čeprav Komljanec vodi javno ustanovo s 150 zaposlenimi in devetimi milijoni evrov proračuna, v zavodu Orthodontio uradno dela tudi do 13 ur na dan, skupaj pa kar 52 ur na teden. To pa očitno ne moti sveta Zdravstvenega doma Izola, kjer pa se na naša dodatna vprašanja s tem v zvezi ne odzivajo.
