Poziv k odgovornemu lastništvu živali
Nenadzorovano razmnoževanje živali pripelje do velikega števila zapuščenih in odvrženih živali. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato lastnike hišnih ljubljenčkov spodbuja k odgovornemu lastništvu, ki vključuje tudi nadzorovano vzrejo, preprečevanje paritve ter sterilizacijo ali kastracijo.
Zlasti nenadzorovano razmnoževanje mačk, odvrženi mačji mladiči in zapuščene mačke, med katerimi se širijo bolezni, so velik problem in finančno breme za lokalne skupnosti in zavetišča. Slovenska zavetišča na leto sprejmejo okoli 9000 mačk, od tega jih zaradi nezanimanja posvojiteljev veliko ostane v zavetiščih v dolgotrajni oskrbi. Najbolj učinkovit ukrep za nadzor nad razmnoževanjem in s tem obvladovanje populacije mačk sta sterilizacija samic in kastracija samcev.
Pomen sterilizacije oziroma kastracije
Sterilizacija in kastracija sta rutinska kirurška posega, ki imata številne pozitivne učinke na zdravje in dobrobit živali. Zakaj sta pomembna:
Razlogi proti sterilizaciji ali kastraciji
Možni stranski učinki: Vsak poseg predstavlja nekaj tveganj. Po sterilizaciji ali kastraciji lahko živali postanejo manj aktivne, kar vodi v povečanje telesne mase in posledično debelost. Pri samicah se po sterilizaciji lahko pojavi urinska inkontinenca.
Vpliv na osebnost živali: Pri nekaterih živalih sterilizacija ali kastracija lahko vpliva na vedenje na načine, ki niso vedno pozitivni. Pri določenih pasmah se lahko po posegu poveča anksioznost ali pojavijo nove oblike vedenjskih težav. Lastniki, ki računajo, da bo poseg omilil agresivnost, se morajo zavedati, da to ni vedno zagotovljeno in je odvisno od posamezne živali.
Nadzor populacije: neželena brejost in preveliko število mladičev sta težava, s katero se soočamo pri mačkah in psih. Sterilizacija in kastracija sta ključni orodji za omejevanje števila potepuških živali. S tem dejanjem skrbimo, da ne prihaja do neželenih brejosti in s tem do brezdomnih mačk in psov.
Zdravje živali: poleg preprečevanja neželenih razmnoževanj imata sterilizacija in kastracija tudi druge pozitivne učinke. Pri psicah se zmanjša tveganje za pojav tumorjev mlečne žleze, pri samcih pa agresivnost in tveganje za bolezni spolnih organov.
Slovenska zavetišča na leto sprejmejo okoli 9000 mačk, od tega jih zaradi nezanimanja posvojiteljev veliko ostane v zavetiščih v dolgotrajni oskrbi.
Vpliv na vedenje: sterilizacija in kastracija lahko vplivata na vedenje živali. Na primer, kastrirani samci so pogosto manj teritorialni in manj nagnjeni k spopadom z drugimi samci.
Če imate mačjega ali pasjega ljubljenčka predvsem za družbo in se ne nameravate ukvarjati z vzrejo mladičkov, premislite o sterilizaciji ali kastraciji, svetujejo na UVHVVR. “To je odgovorno dejanje, ki koristi živali in celotni skupnosti,” poudarjajo.
Najbolj učinkovit ukrep za nadzor nad razmnoževanjem in s tem obvladovanje populacije mačk sta sterilizacija samic in kastracija samcev.
Subvencioniranje občin
Številne slovenske občine vsako leto subvencionirajo sterilizacije in kastracije živali, cenejše posege pa pogosto ponujajo tudi veterinarske ambulante. Za podrobnejše informacije se obrnite na svojo občino ali najbližjo veterinarsko ambulanto, svetujejo.
Novela Zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v javni obravnavi, predvideva uvedbo obveznega označevanja mačk, kar bo dolgoročno pripomoglo k boljšemu obvladovanju populacije mačk. Z obveznim čipiranjem lastniških mačk bo mogoče jasno opredeliti, katere mačke so tako imenovane prostoživeče mačke in katere so lastniške. Prostoživeče mačke zavetišča lahko odlovijo ter jih sterilizirajo oziroma kastrirajo in čipirajo.
Kdaj je najprimernejši čas za poseg?
Idealna starost za sterilizacijo ali kastracijo je odvisna od vrste in pasme živali ter individualnih zdravstvenih in vedenjskih potreb. Pri mačkah je sterilizacija oziroma kastracija pred puberteto običajna praksa, saj se je izkazala za varno in učinkovito, ne da bi vplivala na rast in razvoj mladičev. Pri psih je priporočljivo, da se poseg pri samicah izvede pred prvo gonitvijo, saj s tem močno zmanjšamo tveganje za razvoj tumorjev mlečne žleze, ki so pri starejših psicah pogostejši.
Pri večjih pasmah psov, ki so nagnjeni k težavam s sklepi in vezmi, strokovnjaki priporočajo, da se s posegom počaka, dokler pes ne doseže odraslosti, torej med 12. in 24. mesecem starosti, odvisno od hitrosti rasti in razvoja posamezne živali. S tem pristopom lahko zmanjšamo tveganje za mišično-skeletne težave, ki bi jih sicer povečala zgodnja sterilizacija ali kastracija.
Sterilizacija in kastracija sta pomembna vidika skrbi za zdravje in dobro počutje hišnih živali ter pripomoreta k zmanjšanju števila neželenih mladičev. Z odgovorno odločitvijo za sterilizacijo ali kastracijo lastniki prispevajo k boljšemu nadzoru nad populacijo psov in mačk ter k zmanjšanju tveganj za razvoj določenih bolezni.
“Ta odločitev je tudi del odgovornega lastništva, saj pomeni, da smo pripravljeni narediti vse potrebno, da svojim ljubljenčkom zagotovimo zdravo, varno in dolgotrajno življenje ter s tem pozitivno vplivamo na širšo skupnost,” poudarjajo na UVHVVR.
