Požar divjal 14 dni, obnova pa bo trajala 14 let in več
Tri leta po požaru, ki je pustošil po Krasu, je nekdanje pogorišče vse bolj zeleno. Na prizadetih območjih so posadili skoraj 120.000 sadik gozdnega drevja in posejali več kot deset ton semena gozdnih drevesnih vrst.
MIREN, KOMEN >V največjem požaru v samostojni Sloveniji so zublji med 15. julijem in 1. avgustom na Goriškem in Komenskem krasu opustošili kar 3700 hektarjev površin, od tega 2900 hektarjev gozdnih. V treh letih so na Krasu obnovili 431 hektarov najbolj prizadetih gozdov, kar je približno šestina pogorelega gozda. Obnova se nadaljuje.
“Obnova poškodovanih gozdov se je začela že jeseni 2022 in se nadaljevala v naslednjih letih, vsako leto med novembrom in marcem, ko je najbolj primerno obdobje za sajenje sadik in setev semena,” je pojasnil Matej Kravanja iz Zavoda za gozdove območne enote Sežana.
Letala vsak dan preletavajo Kras
Da se podobne katastrofe ne bi ponovile, na Krasu izvajajo nadzor nad morebitnimi začetnimi požari. Letala za gašenje iz zraka tako območje preletavajo vsak dan. V izobraževalnem centru uprave za zaščito in reševanje v Sežani pa se usposabljajo gasilci iz vse države, ki v primeru požara lahko sodelujejo pri gašenju.
Več kot 120.000 sadik in deset ton semen
Doslej so večinoma ob velikem sodelovanju prostovoljcev obnovili 87 hektarov gozda, na katerih so posadili sadike gozdnega drevja, na 344 hektarih pa so sejali semena avtohtonih drevesnih vrst. Skupaj so tako obnovili 431 hektarjev najbolj prizadetih gozdov. Na prizadetih območjih so posadili skoraj 120.000 sadik gozdnega drevja in posejali več kot deset ton semena gozdnih drevesnih vrst.
S tem pomagajo naravi pri ponovni vzpostavitvi naravnega ekosistema, zaustavljajo erozijske procese in preprečujejo pretirano razraščanje invazivnih rastlinskih vrst. “Vse obnovljene površine bo treba v naslednjem desetletju intenzivno negovati, da bomo lahko vzgojili nov gozd na poškodovanem območju,” je povedal Kravanja.
Drevesno sestavo bodočih gozdov je bilo treba prilagoditi rastiščnim razmeram, ohranjenosti rastišč, pričakovanim posledicam sprememb podnebja in tveganjem, ki jih prinaša požarna ogroženost gozdnih sestojev na Krasu.
Uporabili so sadike avtohtonih toploljubnih vrst, kot so koprivovec, črnika, graden, topokrpi javor, lipovec, puhasti hrast, cer in trokrpi javor, za setev pa semena kraškega gabra, koprivovca, topokrpega javorja, lipe in lipovca, češnje, maklena, trokrpega javorja, puhastega hrasta in cera.
“Na površinah, ki so bile obnovljene v prvi sezoni po požaru, se sedaj izvaja odstranjevanje invazivnih rastlinskih vrst ter obžetve osnovanega mladja, s katero se odstranjuje robido, ovijalke in ostalo zeliščno podrast v neposredni bližini sadik," je še razložil Kravanja.
Župan Občine Miren-Kostanjevica Mavricij Humar je ob obletnici požara, ki ob izjemnih naporih gasilcev in drugih služb k sreči ni terjal žrtev in ni uničil domov, zadovoljen. Poudaril je, da pristojni nanje niso pozabili in jim pomagajo pri obnovi pogorišč. “Ta požar je močno in tudi trajno zaznamoval veliko območje naše občine. Divjal je dobrih 14 dni, obnavljali pa ga bomo dobrih 14 let in več,” je dejal Humar.
V občini so po požaru obnovili in postavili več novih hidrantov, pri Selah na Krasu so uredili kal, zgradili so požarne poti. Ob morebitnem novem požaru bi jim pri gašenju precej lahko pomagala letala za gašenje, ki ju je v zadnjih letih kupila Slovenija.
