Pokojninska reforma ekspresno skozi državni zbor

Državni zbor je novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je pripravila vlada, na izredni seji izglasoval z 49 glasovi za Svobode, Levice in SD. Zakon je podprla tudi samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek ter nepovezana poslanca iz vrst Demokratov Eva Irgl in Tine Novak. Proti je bil le samostojni poslanec Miha Kordiš. Vzdržalo se je 21 poslancev SDS, pet poslancev NSi, manjšinska poslanca in samostojni poslanec Dejan Kaloh.

Z novelo se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Ob tem so predvidene nekatere izjeme, ohranja pa se tudi pogoj 40 let delovne dobe. Zvišuje se odmerni odstotek za izračun pokojnine, ki bo pri 40 letih delovne dobe znašal 70 odstotkov, z delom po 40 letih pa ga bo mogoče še zvišati. Obenem se referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove z najboljših 24 let podaljšuje na 40 let, pri čemer se odšteje pet najslabših let.

Ob tem je treba poudariti, da se za tiste, ki so tik pred upokojitvijo, nič ne spremeni, saj se prehodna obdobja začnejo šele leta 2028. Takrat se bosta starostni meji začeli postopno zviševati s sedanjih 60 let na 62 let (če imate 40 let delovne dobe) oziroma s 65 na 67 let (če imate manj kot 40 let delovne dobe). Od leta 2028 se bo starostna meja zviševala po tri mesece na leto vse do leta 2035. Poleg zviševanja pogoja starosti se bo postopoma podaljševalo referenčno obdobje za izračun pokojnine s sedanjih 24 na 40 let z možnostjo izločitve petih najslabših let. Hkrati se bo od leta 2028 postopno zviševal odmerni odstotek, s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let dela na 70 odstotkov leta 2035. Ne glede na reformo se v drugi polovici leta tisti, ki se nameravajo v naslednjih mesecih upokojiti, običajno sprašujejo, kaj je zanje ugodneje: oditi v pokoj že konec letošnjega leta ali v začetku drugega.

Bolj se splača po novem letu

“Za odločitev, kdaj v pokoj, je treba primerjati višino uskladitve v letu 2025, ki znaša 4,5 odstotka v primerjavi z rastjo neto plač v letošnjem letu. Po rasti neto plač v letošnjih prvih šestih mesecih v višini 7,2 odstotka lahko z gotovostjo povem, da se bo bolje upokojiti v začetku leta 2026. Seveda bodo končni podatki o rasti neto plač znani v sredini februarja naslednje leto in takrat bomo videli, za koliko bo ugodnejša upokojitev v letu 2026. Po oceni bi lahko znašala od 2,5 do 3 odstotke, kar ni zanemarljivo,” odgovarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izračuni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kažejo, da se bo zaradi spremenjene formule usklajevanja povprečna starostna pokojnina zvišala manj, kot bi se po sedanji formuli, in sicer za okoli 46 evrov manj do leta 2045. To pa naj bi upokojencem nadomestili z zimskim dodatkom, ki naj bi ga prvič izplačali že letošnjega novembra. Letos bo znašal 150 evrov in se bo nato vsako leto zvišal za 20 evrov do 250 evrov leta 2030.

Spreminja se tudi način usklajevanja pokojnin, ki so se doslej usklajevale po razmerju 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov inflacije. V naslednjih desetih letih se bodo pokojnine usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, nato pa bo postopoma do leta 2045 razmerje prešlo na 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače.

Grozi možnost referenduma

V opoziciji so glede načina usklajevanja pokojnin, zimskega dodatka in še nekaterih drugih rešitev pred sejo vložili nekaj dopolnil k noveli, a jih državni zbor ni sprejel.

Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavili pomen socialnega dialoga, v katerem so bile pripravljene spremembe. Te so po njihovem mnenju zaradi sprememb v družbi nujne. Kot ključne cilje reforme so navedli dostojne pokojnine, vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost, pozdravili pa so tudi postopnost uvajanja sprememb.

V opoziciji pa so sicer pozdravili višanje odmernega odstotka ter višanje vdovskih, družinskih in invalidskih pokojnin, opozorili na tako imenovani drobni tisk. Po njihovem mnenju nekatere spremembe prinašajo nadaljnje slabšanje položaja upokojencev. Opozorili so tudi na neuresničeno koalicijsko zavezo, da se bodo pokojnine dvignile nad prag tveganja revščine. Po mnenju nekaterih pa je element solidarnosti v zakonskih določbah prevladal v škodo pravičnosti, predvsem do tistih, ki so delali 40 let in so blizu praga revščine.

Reformi sicer grozi tudi možnost referenduma, ki ga napoveduje del sindikatov in civilnodružbenih organizacij, saj po njihovi oceni predvideva kasnejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin.