Po novem bo na minimalcu skoraj polovica zaposlenih

PRIMORSKA > Cene domov se bodo po novem letu povečale za dva do tri odstotke, predvidevajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Domovi na Primorskem napovedujejo, da se bodo njihove oskrbnine podražile za približno odstotek. Tudi na ministrstvu za delo ocenjujejo, da bi se cene storitve institucionalnega varstva lahko povečale za največ 1,5 odstotka.

Minimalna plača za vse pod 21. plačnim razredom

V Obalnem domu upokojencev Koper so predvideli podražitev za 1,1 oziroma 1,3 odstotka, odvisno od vrste oskrbe. “Za osebo, ki zmore sama skrbeti zase, in stanuje v dvoposteljni sobi (z dodatkom za balkon), znaša cena bivanja 588,30 evra. Po novem predlogu cen bi ta oseba plačevala 595,20 evra. V tem konkretnem primeru bi se cena mesečno zvišala za 6,90 evra,” enega od primerov povišanja navaja direktorica Neva Tomažič.

1,5

odstotka bi se po mnenju ministrstva lahko povišale oskrbnine v domovih za starostnike zaradi povišanja minimalne plače

Tudi v drugih primorskih domovih, ki smo jih prosili za odziv, napovedujejo podražitve v razponu nekje med 0,8 in 1,3 odstotka. Do redne marčevske uskladitve bo cena ostala nespremenjena v vseh enotah Doma upokojencev Nova Gorica.

Podatki, ki jih je pripravila tamkajšnja direktorica Mateja Berginc Kovačič, pa razkrivajo še eno dimenzijo povišanja minimalne plače: podrla se bodo razmerja med zaposlenimi znotraj domov. Trenutno minimalno plačo oziroma dodatek do minimalne plače prejemajo vsi, ki so uvrščeni do 18. plačnega razreda. Po novem letu bo minimalna plača pri 21. plačnem razredu. V novogoriškem domu upokojencev je letos dodatek do minimalne plače prejemala desetina oziroma 25 od 239 zaposlenih, po novem letu bo na minimalni plači 43 odstotkov oziroma 97 zaposlenih. “Dvig deleža zaposlenih zaradi dviga minimalne plače je jasen pokazatelj, da gre za uravnilovko zaradi neuskladitve vrednosti plačnih razredov. Posledično gre za nestimulativno potezo za že tako iskani kader,” opozarja direktorica.

11.794

prosilcev čaka na takojšen sprejem v katerega od domov po Sloveniji

Zdaj so na minimalni plači nekateri bolničarji negovalci, čistilke, pomočniki dietnega kuharja, skladiščniki, strežnice, perice. Po novem letu bodo na ta seznam prišli še nekateri bolničarji, ki opravljajo zahtevnejšo nego, dietni kuharji, gospodinje oskrbovalke, socialne oskrbovalke. Direktorji drugih domov temu seznamu dodajajo še šivilje, vratarje in receptorje, voznike, srednje medicinske sestre - pripravnice in še koga.

Vsi, ki so uvrščeni nižje od 21. plačnega razreda, bodo po tistem, ko bo delodajalec plačal razliko do minimalne plače, dobili enako. Pred to uravnilovko na nižje plačanih delovnih mestih ne glede na njihovo zahtevnost in zahtevano izobrazbo svari tudi direktorica Doma starejših občanov Ajdovščina Tanja Stibilj Slemič. “Z vidika ohranjanja sedanjih zaposlenih, pridobivanja novega kadra in njihovega primernega nagrajevanja, vezanega na zahtevnost in odgovornost na posameznih delovnih mestih, smo vodstva zavodov potisnjena v še bolj nezavidljiv položaj. Vedeti moramo, da se že v tem trenutku zaradi neustreznega vrednotenja delovnih mest na eni strani in zahtevnosti delovnih mest na drugi strani na državni ravni srečujemo s hudimi težavami pri zagotavljanju ustreznega kadra,” pravi.

Jaka Bizjak

sekretar Skupnosti socialnih zavodov

“Izhodiščni plačni razred srednje medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika bo enak minimalni plači, kar bo lahko zelo nestimulativno.”

Delavci s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe zapuščajo domove in odhajajo v druge panoge, zato jih je treba zadržati z boljšim plačilom, poudarjajo v Skupnosti socialnih zavodov, a tudi oni svarijo pred uravnilovko. “Izhodiščni plačni razred srednje medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika bo enak minimalni plači, kar bo lahko zelo nestimulativno,” opozarja sekretar skupnosti Jaka Bizjak.

Dolge vrste za posteljo v domu

Domovi, javni in zasebni, se povsod po državi srečujejo s pomanjkanjem kadra in z velikim presežkom prošenj za sprejem. Po podatkih, objavljenih 23. decembra, na prosto posteljo v domu čaka 11.794 prosilcev. Vseh postelj v javnih in zasebnih domovih ter v posebnih socialnovarstvenih zavodih po Sloveniji je 21.039.

Domovi dobijo največ prošenj za najzahtevnejše vrste oskrbe v negovalnih oddelkih in za oskrbo oseb z demenco

Domovi dobijo največ prošenj za najzahtevnejše vrste oskrbe v negovalnih oddelkih in za oskrbo oseb z demenco. Direktorji primorskih domov pravijo, da je opredelitev dolžine čakalnih dob nehvaležna naloga, saj je čakanje odvisno od potreb posameznika in od kapacitet, ki se slučajno sprostijo zaradi smrti, selitve v drugi dom ali odhoda v domačo oskrbo. V Domu upokojencev Izola, denimo, je čakalna doba od treh mesecev do enega leta. “Najdaljša je za dementne stanovalce, najkrajša za pokretne ženske,” pojasnjuje direktor Vasja Medvešček. V Domu upokojencev Postojna je treba po besedah direktorice Alenke Curk na namestitev svojca v gospodinjsko skupino za demenco čakati od pol leta do leta, najkrajšo čakalno dobo pa imajo na negovalnem oddelku, saj se tam postelje zaradi smrti stanovalcev najhitreje praznijo. V Domu upokojencev Podbrdo morajo na sprejem najdlje čakati nepokretne osebe, ki rabijo vso oskrbo in zdravstveno nego. “Na oddelku za dementne osebe je čakalna doba več mesecev, ker imamo samo enega v enoti Tolmin za 12 oseb. Prednost imajo naši občani,” pojasnjuje tamkajšnja direktorica Ines Krajnik.

V koprskem obalnem domu upokojencev mora pokretna oseba z demenco na namestitev v varovani oddelek čakati dve leti. Čakalna doba za varovani oddelek v novogoriškem domu pa je dve leti in pol. “Zaradi dolgih čakalnih dob za varovane oddelke se povečuje tudi doba za negovalni oddelek. V tako dolgem času namreč velikokrat ljudje, ki čakajo na varovani oddelek, že tako opešajo, se poškodujejo ali demenca že tako napreduje, da postanejo nepokretni in 'padejo' v vrsto za negovalni oddelek,” to, kako se stiske in čakanja prepletajo, povzema Mateja Berginc Kovačič. Čakalne dobe za negovalni oddelek so pri njih približno leto in pol.