Pirc Musar: Dan reformacije je praznik duha razuma, znanja in napredka

SLOVENIJA • 31. oktober je po besedah Nataše Pirc Musar dan, ko se spominjamo "poguma in odločnosti posameznikov, ki so v prelomnem času evropske zgodovine zahtevali pravico do svobode misli in izražanja".

Spomnila je, da je reformacija pomembno zaznamovala tudi slovenski narod. "Takrat smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku, kar je bil mejnik na poti k oblikovanju naše narodne identitete," je zapisala in dodala, da je prav slovenski jezik skozi stoletja "ostal trdna vez med ljudmi in prostorom, v katerem živimo, ter pomemben temelj naše državnosti".

V današnjem času je po njenem vrednote reformacije - dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt dialog in spoštovanje različnosti - še posebej pomembno negovati. "Le družba, ki spoštuje moč besede in spodbuja svobodo izražanja, lahko gradi vključujočo, odgovorno in napredno prihodnost," je zapisala.

Poslanico je sklenila z mislijo, da naj nas ob tem prazniku "vodi misel, da je moč sprememb vedno v ljudeh - v našem pogumu, v naši pripravljenosti poslušati druge in iskati skupne poti".

Golob: Dan reformacije tudi opomin, da brez jezika ni naroda

Dan reformacije po besedah predsednika vlade Roberta Goloba ni le kulturni praznik, temveč opomin, da brez jezika ni naroda. Danes se s spoštovanjem in ponosom oziramo v čas pred skoraj pol tisočletja, ko se je med slovenskim narodom prižgala iskra jezika, duha in poguma, je zapisal v poslanici ob prazniku.

Ko je Primož Trubar prvič zapisal "Lubi Slovenci", je po Golobovih besedah vsakemu med nami podaril nekaj neprecenljivega, zapis v lastnem jeziku. "To je storil z vero, da znanje in pismenost osvobajata. Takrat je bila knjiga prebojna tehnologija, simbol napredka, ki je slovenski narod povezala in ga vodila skozi stoletja iskanja samostojnosti. Opominjala nas je, da govoriti, brati in misliti v svojem jeziku ni bilo vedno samoumevno," je zapisal.

Reformacija po njegovih besedah ni bila le versko gibanje, temveč gibanje razuma in srca. "Gibanje, ki je postavilo temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo", je zapisal. Kot je dodal, na teh temeljih stoji tudi naša sodobna družba, ki jo oblikujejo vrednote znanja, radovednosti, poguma, odprtost za dialog in ponosa na svoje korenine.

V času, ko živimo sredi hitrih sprememb, nas po besedah predsednika vlade prav te vrednote učijo, da prihodnost gradimo z jasnim pogledom naprej. "Tako kot so reformatorji verjeli v moč knjige, verjamemo danes mi v moč znanja, sodelovanja in skupnosti," je poudaril.

Spomnil je, da živimo v obdobju številnih tehnoloških in družbenih prelomnic, in opomnil, da je naša naloga tudi z novimi tehnologijami ohranjati slovensko besedo in jo vtkati v sodobni digitalni svet v službi skupnega dobrega za več znanja, več dostopnosti in več povezanosti. "Da gradimo družbo, ki temelji na razumevanju, strpnosti in sožitju. Družbo, ki ostaja povezana s svojim jezikom," je zapisal.

Golob je prepričan, da lahko slovenska beseda živi in raste, če jo negujemo, če ji damo prostor v šolah, v kulturi, v javnem življenju in v novih tehnologijah. "In če zaupamo vase. Ker moč naroda je v jeziku. In moč jezika je v narodu, ki verjame vase," je še zapisal.

Klakočar Zupančič: Reformatorji so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in kulture

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici zapisala, da slovenski reformatorji 16. stoletja niso le sledili zahtevam po spremembah v takratni rimsko katoliški cerkvi, ampak so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in slovenske kulture.

"S knjigami v domačem jeziku so navadnim ljudem omogočili lažji dostop do znanja in informacij ter posledično možnost ustvarjanja v slovenskem jeziku in razvoj slovenske kulture, ki je v zadnjih 500 letih vedno predstavljala trden temelj obstoja in razvoja slovenskega naroda in nacije," je dodala.

Spomnila je, da naj bi na današnji dan pred 508 leti po pisanju virov nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther na vrata wittenberške cerkve nabil 95 tez, ki so zahtevale korenite spremembe v takratni rimskokatoliški cerkvi. Čeprav dan reformacije praznujejo tudi drugod po svetu, je, kot je zapisala, "za nas Slovence še posebej pomemben zato, ker je proces reformacije našim prednikom prinesel prve tiskane knjige v slovenskem jeziku".

Opomnila je, da je bila ena od pomembnejših Luthrovih zahtev tudi, da naj verniki berejo Sveto pismo v maternem jeziku. "Reformatorji so zato pomembno vplivali ne le na izvajanje verskih obredov v ljudskih jezikih, temveč tudi na razvoj književnosti in kulture na splošno v slovenskem jeziku," je zapisala.

V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar. Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, so iz tega obdobja pomembni prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina, prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča ter pravopisne reforme Sebastjana Krelja, ki jih je vključil v Otročjo biblijo in v svoje pesmi, je še navedla predsednica DZ.